V petek, 27. septembra, je bil v Zbornični dvorani stavbe Univerze v Ljubljani posvet o digitalni prihodnosti slovenščine. Priredili so ga Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, raziskovalna infrastruktura CLARIN.SI (Institut Jožef Stefan) ter Slovensko društvo za jezikovne tehnologije.
Rdeča nit posveta je bilo iskanje odgovora na vprašanje, kako v času digitalizacije in globalizacije zagotoviti, da bo slovenščina ostala sodoben jezik.
Predavatelji so se v svojih nastopih dotaknili različnih tem, izstopala pa so opozorila na zaostanek pri raziskovanju in razvoju jezikovnih tehnologij slovenskega jezika in prostega dostopa do jezikovnih virov. Razlog za zaostanek so videli predvsem v tem, da je pri večjih svetovnih jezikih komercialni interes, ki poganja razvoj teh tehnologij. Zato jim je namenjenih več finančnih sredstev, medtem ko je trg za slovenski jezik (pre)majhen in ga komercialni interesi ne zaznajo. Na nivoju EU so težave manjših jezikov že zaznali, zato je že Evropski parlament sprejel Resolucijo o enakopravnosti jezikov (2018).
Kot omenjeno, so govorniki tudi poudarili pomembnost prostega dostopa do jezikovnih virov, podatkov, odprtokodnih programov in tehnologij tako z raziskovalnega vidika kot za vsakdanjo rabo. Izpostavljena je bila težava, da nacionalni program za jezikovno politiko za obdobje 2019–2023 v Sloveniji še ni sprejet, zato usmeritve še niso določene.
Zaznati je bilo mogoče, da je odprtih še mnogo izzivov, da se digitalna prihodnost že dogaja, nismo pa še pripravljeni nanjo. Zato so na več krovnih institucij (MIZŠ, MK, Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS, ZRC SAZU) naslovili pozive, ki lahko pripomorejo k ureditvi odprtih vprašanj in s tem med drugim tudi omogočijo nadaljnjo digitalizacijo slovenskega jezika.
Alja Verdenik (alja.verdenik@acs.si), ACS
