14. novembra smo se zaposleni na ACS zbrali na strokovnem srečanju. Udeleženke projekta mobilnosti akreditiranih organizacij ERASMUS+ smo delile ključne ugotovitve in vtise s tridnevnega študijskega obiska na Finskem (10.–12. septembra).
Srečanje smo zasnovale v dveh delih. V prvem smo predstavile bogat program obiska, ki je zajemal več tematskih sklopov in prinesel številne navdihujoče prakse. Drugi del je bil namenjen sproščenemu pogovoru z dvema mladima Fincema, ki živita v Ljubljani.
Keravan Opisto – organizacija gostiteljica
Finski sistem izobraževanja odraslih izstopa po močni mreži liberalnega izobraževanja, modelu liberal adult education. Temelji na odprtem, prostovoljnem in dostopnem učenju za vse generacije, brez omejitev in vstopnih pogojev. Gre za neformalno izobraževanje, usmerjeno v osebni razvoj, socialno vključenost, aktivno državljanstvo in dobrobit posameznika ter skupnosti. Keravan Opisto je značilen primer takšne ustanove: deluje pod okriljem občine, tesno sodeluje z lokalno knjižnico, društvi in kulturnimi organizacijami. Izvaja širok nabor programov – od jezikov, umetnosti in digitalnih spretnosti do vsebin za zdrav življenjski slog in državljansko učenje. Njihovo vodilo je vprašanje: Kaj je kakovost življenja?
Zadnja leta pa se vse bolj usmerjajo tudi k vključevanju ranljivih skupin, predvsem priseljencev.
Knjižnice kot središča učenja, skupnosti in dostopa do znanja
Obiskali smo dve finski knjižnici: Mestno knjižnico Kerava in ikonično knjižnico Oodi v Helsinkih. Obe odražata finsko prepričanje, da so knjižnice mnogo več kot le mesta za izposojo knjig – so pravi skupnostni centri. Delujejo kot odprta, prijazna okolja, kjer lahko ljudje vseh starosti berejo, se učijo, ustvarjajo in družijo.
Knjižnica Kerava je bila razglašena za knjižnico leta 2024. Ponuja tople, svetle prostore za branje in učenje, bogat mladinski oddelek ter širok nabor kulturnih dogodkov za lokalno skupnost. Poleg izposoje gradiva omogoča uporabo računalnikov, 3D-tiskalnikov, udeležbo na delavnicah ter programih za otroke, družine in starejše. Posebnost so izposoja družabnih iger, izmenjevalnica otroških oblačil in opreme ter jezikovni tečaji za priseljence. V kotičku Onnila (happy place) je poskrbljeno tudi za varstvo otrok v času tečajev.
Knjižnica Oodi v Helsinkih je večnamenska kulturna ustanova. Poleg razkošnih bralnih površin ponuja glasbene snemalne studie, sobe za igre in srečanja, orodjarno, foto/video opremo, šivalne stroje, kuhinjo ter 3D-tiskalnike. Uporabniki lahko rezervirajo prostore za ustvarjanje, knjižnica pa gosti razstave, predavanja, koncerte in delavnice. Oodi je zasnovana kot prostor, ki spodbuja ustvarjalnost, sodelovanje in svobodno uporabo javnega prostora.
Oba kraja potrjujeta, da Finci knjižnice vidijo kot ključne stebre družbe – kraje, kjer se ljudje počutijo dobrodošle, razvijajo svoje interese in kjer je znanje dostopno vsem.
Umetna inteligenca in digitalna preobrazba v javnih organizacijah
Spoznale smo pilotni projekt Kerava AI. Predstavlja uvajanje orodja Microsoft 365 Copilot v javne službe kot del digitalne preobrazbe. Zaposlenim želijo omogočiti večjo učinkovitost, varnost ter podporo, saj umetna inteligenca (UI) postaja ključni dejavnik optimizacije procesov. Cilj projekta je raziskati, kako lahko generativna UI podpira delo s podatki, izboljša komunikacijo in poveča produktivnost zaposlenih, pri tem pa zagotavlja varnost in skladnost z zakonodajo. Vizija je ustvariti okolje, kjer umetna inteligenca dopolnjuje človeško delo, vendar ga ne nadomešča.
Projekt je potekal v dveh fazah: najprej se je vanj vključilo 50 zaposlenih, avgusta pa še 40. Pred vključitvijo so vsi morali opraviti obvezno usposabljanje za varno uporabo Copilota. Maja so opravili vmesno evalvacijo, končna bo po zaključku projekta (decembra). Uspeh projekta bo dosežen, če bo po pilotni fazi jasno, pri katerih nalogah je Copilot najbolj uporaben in ali je smiselno nadaljevati z delom, podprtim z UI.
Keuda – finski model sodobnega poklicnega izobraževanja in digitalne preobrazbe
Šolski center Keuda je največji ponudnik poklicnega in strokovnega izobraževanja (VET) na Finskem. Sedež ima v regiji Uusimaa, kjer deluje v desetih kampusih. Ustanoviteljice so občine Järvenpää, Kerava, Mäntsälä, Nurmijärvi, Pornainen, Sipoo in Tuusula. Letno izobražuje približno 12.000 udeležencev, od tega več kot polovico odraslih, ter ponuja več kot 80 programov, tudi v angleščini. Posebnosti finskega sistema sta odprtost in modularnost – poklicna pot lahko vodi na univerzo, izobraževanje pa je tesno povezano z delom in kompetencami. Vsak udeleženec ima osebni razvojni načrt (HOKS), ki temelji na predhodnem znanju in določa cilje ter potek študija.
Imeli smo priložnost obiskati in si ogledati njihovo enoto v Keravi – Keuda Talo. Poleg učnih prostorov imajo udeleženci tam na voljo učne laboratorije, svetovalne prostore, dvorano za lokalne prireditve, kinodvorano. Družijo in učijo se lahko v konferenčnih prostorih in restavraciji, ki je odprta tudi za občane.
Keuda je vodilna na področju e-izobraževanja, saj ponuja največ spletnih programov, predvsem za zaposlene. Uporablja platformo Moodle (Pinja) in MS Teams z vgrajenimi interaktivnimi možnostmi ter preverjanjem plagiatorstva.
Tamkajšnja digitalna opremljenosti in razvitost sta nas navdušili. V izobraževanje vključujejo umetno inteligenco, virtualno in razširjeno resničnost ter robotiko. Pilotno uporabljajo Microsoft Copilot, razvijajo digitalne učne igre (Seppo), interaktivna okolja (Thinglink), platforme VR (WondaVR) ter orodja za ustvarjanje podkastov in videovsebin. V Digilabu Keuda potekajo inovacije, kot so uporaba robotov (Nao, Pepper, Buddy, Mini) pri učenju jezikov in tehnologije ter aplikacije za 3D predstavitve notranjih prostorov (Matterport).
Keuda je zgled sodobnega poklicnega izobraževanja, ki združuje fleksibilnost, individualizacijo in digitalne inovacije. Z vključevanjem UI, VR in robotike ustvarja okolje, kjer se tradicionalno učenje prepleta z naprednimi tehnologijami. To študentom omogoča pridobivanje kompetenc za prihodnost.
Možnosti izobraževanja za tujce in vključevanje priseljencev v lokalno okolje
Na obisku smo imele priložnost spoznati nov izobraževalni program, ki je del integracijskega programa za priseljence. Ta poleg osnovnih informacij, svetovanja in podpore vključuje tudi individualni načrt integracije, pripravljen po potrebah posameznika. Sestavljen je iz izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja in drugih dejavnosti za lažje vživljanje v družbo, tudi tečaj jezika.
Podobno kot v Sloveniji tudi na Finskem priseljenci na vključitev v jezikovne tečaje dolgo čakajo. Poleg tega je učenje finščine zahtevno in dolgotrajno. Da bi jih čim hitreje opremili s ključnimi informacijami o življenju na Finskem, so uvedli t. i. tečaj državljanske orientacije. Zanj je značilno, da poteka v maternem jeziku priseljencev ali v jeziku, ki ga razumejo (npr. angleščini), je krajši (70 ur), brezplačen in dostopen takoj po prihodu v državo. Na tečaju dobijo vse informacije, potrebne za začetek življenja in organizacijo bivanja na Finskem.
V drugem delu srečanja sta se nam pridružila mlada Finca, Meri Lahti in Tommi Lehto. V pogovoru sta nam zaupala, zakaj sta se odločila, da eno leto preživita v Sloveniji. Meri je medicinska sestra in je vpisana na magistrski študijski program nutricistika, ki ga opravlja na daljavo. Tommi je magister kemije in išče zaposlitev v Ljubljani. Ravno tega dne je imel prvi razgovor. V prostem času je igralec floorballa in pomočnik trenerja v škofjeloškem klubu.
Njuna osebna izkušnja je srečanje obogatila z neposrednim pogledom na medkulturno učenje, prilagajanje novemu okolju in pomen poguma pri iskanju novih priložnosti.
Dogodek nas je znova spomnil, kako dragocena so mednarodna povezovanja, ki poleg izmenjave strokovnega znanja gradijo mostove razumevanja, sodelovanja in odprtosti med ljudmi.
Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si), Milena Zorić Frantar (milena.zoric.frantar@acs.si), Ana Frangež Kerševan (ana.frangez.kersevan@acs.si), Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si) in Urška Pavlič (urska.pavlic@acs.si), vse ACS