Se sprašujete, ali okolje vpliva na učenje? Se učenje v urbanem okolju razlikuje od “tradicionalnega” ne-urbanega učenja? Če je odgovor pritrdilen, zakaj in kako?
Eden od najbolj prepoznavnih primerov urbanega učenja so seveda mestne knjižnice. Urbano učenje pa lahko vključuje tudi domišljijske centre za urbano učenje, priložnostna srečanja v univerzitetnem kampusu, kavarnah, ki prirejajo prireditve, izlete učencev v urbanem okolju in ljudi na robu preživetja, ki se med seboj srečujejo v čakalnih vrstah za kruh.
Pri povzemanju spoznanj iz člankov v zadnji lanski številki revije Elm lahko ugotovimo, da so mesta polna učnih krajev, ki najpogosteje niso prepoznana. Njihov skupni imenovalec je skupnost. Urbano učenje ima lahko več oblik in se lahko zgodi na nešteto različnih krajih, skoraj vedno pa gre v prvi vrsti za skupno učenje – večinoma neformalno.
Učenje se zgodi, ko veliko ljudi živi drug ob drugem in se srečuje z drugimi, da bi se pogovarjali ali skupaj kaj počeli. Na nek način je urbano učenje v središču samega neformalnega učenja. Če gledamo na zadevo z vidika izobraževanja, je podoba tesne urbane učne skupnosti ravno nasprotje mnogo pogostejših ponavljajočih se podob osamljenosti, izoliranosti in drugih šibkosti na socialnem področju.
Preberite najnovejšo številko revije Elm o povezanosti izobraževanja odraslih in urbanega učenja!
Brezplačna evropska spletna revija o vseživljenjskem učenju in izobraževanju odraslih – Elm (European Lifelong Learning Magazine) izide štirikrat letno. Vsaka izdaja je zasnovana tematsko.
Vabljeni k pisanju člankov za spomladansko številko, katere tema bo izobraževanje odraslih, ki so se v terciarno izobraževanje vključili kasneje v življenju (Adult Education and Mature Learners; rok za oddajo prispevkov je 3. februar), ter poletno izdajo o izobraževanju odraslih in finančni pismenosti (Adult Education and Numeracy & Finance; rok za oddajo prispevkov je 27. april). Članke in vprašanja v zvezi z njimi pošljite na e-naslov: elm@kvs.fi.
Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS
