Države članice Združenih narodov v Agendi 2030 enoglasno zagovarjajo to trditev.

Kaj pa menite vi? Sploh poznate CTR (v angleščini SDGs)? Če ste iz vrst politične javnosti, potem vam zagotovo niso tuji. Če prihajate iz stroke izobraževanja (odraslih), ste nanje zagotovo že naleteli, še zlasti če ste sodelovali v kakšnem mednarodnem projektu, naravnanem na trajnostne teme. Če ste navaden državljan, pa jih – vsaj katerega od njih – najbrž že zasledujete, ne da bi se tega zavedali. Cilji trajnostnega razvoja so namreč silno življenjski in pokrivajo malodane vsa področja. Kljub temu se včasih zaradi njihovega svetovnega dometa zdijo tuji, oddaljeni. Zato je naša odgovornost, da jih ‘udomačimo’, ponotranjimo in pomagamo dosegati.

CTR naslavljajo tri dimenzije trajnostnega razvoja (ekonomsko, socialno in okoljsko), njihovo uresničevanje pa temelji na partnerstvih relevantnih deležnikov. Kar 17 jih je in imajo 170 podciljev. Cilj 4 zadeva zagotavljanje vključujočega in enako kakovostnega izobraževanja za vse ter spodbujanje vseživljenjskega učenja. Vsi drugi CTR so tesno povezani s slednjim, v to trdno verjamem, kajti le z novimi znanji in spretnostmi ter poglobljenim razumevanjem drobnih in globalnih zadev bomo lahko odpravili revščino, ozaveščeno uporabljali naravne vire, zagotavljali trajnostne načine porabe in proizvodnje … – če omenim le nekatere. Ključno sporočilo Agende 2030 pa je, da razvoj ne sme nikogar pustiti zadaj!

Še nekoliko zožimo pogled, in sicer na podcilj 4.7, ki je obenem definicija globalnega (do neke mere pa tudi vseživljenjskega) učenja. Ta cilj pravi: do leta 2030 moramo poskrbeti, da bodo vsi učeči se pridobili znanje in spretnosti, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, tudi z izobraževanjem o trajnostnem razvoju in trajnostnem načinu življenja, človekovih pravicah, enakosti spolov, spodbujanju kulture miru in nenasilja, državljanstvu sveta, spoštovanju kulturne raznolikosti in prispevka kulture k trajnostnemu razvoju.

V Sloveniji za uresničevanje CTR v partnerstvu z drugimi skrbi Platforma SLOGA. Koordinira globalno mrežo, koalicijo organizacij in posameznikov, ki se zavzemajo za spodbujanje izobraževanja o globalnem učenju, in še posebej za dosego cilja trajnostnega razvoja 4.7. Eden od izdelkov projekta Bridge 47, v katerem sodeluje, so t. i. SDG Talks – pogovori o uresničevanju CTR. Na takem pogovoru sem pred kratkim sodelovala z Gašperjem Hrasteljem, direktorjem Urada za UNESCO pri MIZŠ in generalnim sekretarjem Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. Pogovor sta povezovali Patricija Virtič in Adriana Aralica iz SLOGE.

Z Gašperjem sva najprej opisala svet, kakršnega si želiva leta 2030, in se strinjala, da morajo biti dolgoročni cilji zastavljeni vizionarsko in pogumno, pri njihovem uresničevanju pa moramo biti zavzeti, a tudi realistični. Gašper je predstavil vlogo Združenih narodov in še posebej UNESCO pri krepitvi kakovostnega izobraževanja odraslih za vse. Sama pa sem predstavila prizadevanja ACS in partnerjev pri vzpostavljanju kulture vseživljenjskosti učenja. Izpostavila sem vlogo TVU, v katerih sodeluje tudi SLOGA. Večgeneracijskost in večkulturnost, formalno in neformalno izobraževanje, pomen partnerstev z nevladnimi organizacijami – to so le nekatere teme, ki sva se jih dotaknila v skoraj enourni izmenjavi pogledov. Upava, da sva prispevala k večji ozaveščenosti o globalnem in vseživljenjskem učenjem, ciljih trajnostnega razvoja in tem, kaj lahko prispeva vsak od nas. Presodite sami!

Na spletni strani pa je objavljenih še nekaj posnetkov z zanimivimi sogovorci, vrednih ogleda.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS