Zadnji teden marca je tam potekala Skupinska mobilnost udeležencev v IO v okviru projekta ERASMUS+. Potovanje in izobraževanje je organiziralo ZiSSS, katerega članica je tudi ZLU. Ciljna skupina so bili starejši. Na mobilnost je odšlo 20 upokojenk, 4 spremljevalke in vodja projekta.
Tema mobilnosti je bila udeležba na enotedenskem tečaju Papirna filigrafija ali Quilling. To je tehnika zvijanja širših in ožjih papirnatih barvnih trakov v zvitke različnih oblik. Čudoviti izdelki nastanejo, ko se ti pozneje v izbranem vzorcu nalepijo na površino. Tehnika se lahko uporabi za različne namene: okraševanje vizitk, škatlic, stensko dekoracijo ipd.
V imenu ZLU sta se mobilnosti udeležili prostovoljki Vesna Babič in Ana Holc, ki sta v maju, juniju in oktobru in decembru letos svoje znanje predajali naprej – drugim udeležencem programov in ustvarjalnih delavnic.
Hvaležna sem ZLU za doživeto izkušnjo. Zame je bila zelo prijetna, koristna in poučna. O izkušnji Istanbula sem že pisala, vredno pa je tudi napisati o izkušnji prenašanja znanja na druge. Ko smo se vrnili iz Turčije, se mi je zdelo, da veliko premalo znam, da bi lahko učila druge. Z vso zavzetostjo sem se lotila nabiranja dodatnih znanj, večinoma po spletu. Počasi sem se zaljubila v to papirčkasto igrarijo. Na naših ponedeljkovih srečanjih sem uživala in skušala to veselje prenašati tudi našim zavzetim udeleženkam. Neizmerno sem bila vesela, ko sem videla, kako pod njihovimi rokami nastajajo prelepi unikatni izdelki. Z vsem srcem podpiram idejo o kakšni priložnostni razstavi. Na fotografiji žal ni vseh izdelkov, vsi pa si zaslužijo pohvalo.
Ob zaključku naših ustvarjalnih delavnic se zahvaljujem ZLU za prijetno doživeto in enkratno izkušnjo. Po vrnitvi iz Istanbula me je kar malo skrbelo, ali imam dovolj znanja za učenje novih udeleženk na delavnicah. Dodatne informacije sem začela iskati na internetu in ustvarjati ter nabirati nove izkušnje. Prvega srečanja sem se veselila ga in obenem pričakovala s tesnobo. Trema je čudežno izginila, saj so delavnice potekale v prijetnem vzdušju. Udeleženke so v pričakovanju novega znanja pridno in z veseljem ustvarjale svoje čudovite unikatne izdelke, na katere smo vse ponosne. V tem času smo stkale tudi prave prijateljske vezi.
Veseli in ponosni smo na naši prostovoljki, ki sta se opogumili, se udeležili izobraževanja v Istanbulu in bili pripravljeni prenesti znanje tudi na druge. Verjamemo, da je to odličen primer dobre prakse, ki ga bomo z veseljem še naprej izvajali.
Nikolaja Bukovšek (nika.bukovsek@zlu.si), ZLU
