Drugo četrtletje letošnjega leta smo s prvo etapo evropske pešpoti E-6 od mejnega prehoda Radlje do kraja Radlje ob Dravi kljub močnemu vetru uspešno zaključili. Pot nas je vodila mimo travnikov, polj in gozdov ter mimo nekdanjega samostana Dominikank do Centra za sonaravno gospodarjenje z gozdovi v Domu gozdne kulture. Tu smo spoznali zgodovino samostana in dvorca. Jože Prah nam je razkril načrte za praznovanje 50-letnice poti E-6 v naslednjem letu, pozdravil nas je radeljski župan. V bližnjem dvorcu, kjer je enota pokrajinskega muzeja, obdaja pa ga lep park, smo si ogledali zanimivo razstavo Gozdarstvo v sozvočju z naravo.
Planinska zveza Hrvaške nas je ob 150-letnici obstoja povabila na skupni pohod na Klek. Na vrh se zaradi nepregledne množice planincev žal ni bilo mogoče povzpeti. Praznovanje je potekalo ob koči pod Klekom, kjer nas je pozdravila lepa čarovnica. Po končani slovesnosti smo se spustili do vasi Bjelsko, kjer so nas pogostili organizatorji.
Že naslednjega dne nas je čakal nov pohod, tokrat inkluzijski. Iz Ankarana smo se preko Gradišča povzpeli do Elerjev, medtem ko je skupina z invalidskimi vozički krenila iz Hrvatinov. Del poti smo prehodili po nekdanjih graničarskih poteh, ki so bile v prejšnjem času namenjene vojaškemu nadzoru meje med Jugoslavijo in Italijo. Spoznali smo Barižone, Premančan, Cerje in nekaj drugih krajev Slovenske Istre. Na graničarskih poteh so lepo ohranjeni suhozidi, ki so tradicionalni arhitekturni elementi istrske kulturne pokrajine. Gre za veščino zidanja iz lokalnega neobdelanega kamna brez uporabe veziva. V centru Sonček v Elerjih smo se po zaključku veselo družili.
Dan mladosti smo preživeli na štajerskem koncu. Najprej smo si ogledali graščino z lepimi baročnimi štukaturami v Oplotnici in občudovali tamkajšnji park stoletnih dreves. Posebej nas je navdušilo vaško perišče ob potoku Oplotnica, kjer so nekateri poskusili ročno prati. Od tod smo se v spremstvu mladih planincev PD Pohorje Zgornja Polskava, ki so se preizkusili v vlogi spremljevalcev naših slepih in slabovidnih, podali v prelepo sotesko Oplotniški vintgar. Pohod v zelenem raju ob prijetnem šumenju potoka Oplotnice je bil velik užitek. Videli smo domiselno čitalnico v naravi in izvedeli, da je ta potok včasih poganjal številne mline in žage. Sredi te prelepe narave smo se na koncu poveselili na pikniku, ki so nam ga pripravili domačini.
V obdobju TVU je odbor InPlaninec organiziral tudi tridnevno izobraževanje na Boču. Prisluhnili smo odličnim predavateljem in se poučili o različnih kategorijah invalidnosti. Program je bil zelo pester. Preizkusili smo ravnanje z invalidskim vozičkom, voditi slepega in hoditi z zavezanimi očmi.
Sama sem bila na tovrstnem izobraževanju že drugič in sem zelo zadovoljna. Želela sem utrditi in nadgraditi znanje, da bom še bolje delovala pri naših pohodih in v življenju nasploh. Menim, da tovrstno izobraževanje spada v splošno izobrazbo. Te vsebine bi bilo treba, vsaj določeno število ur, uvesti v šole – od osnovne do visoke. Žal se namreč prepogosto pojavlja marginaliziranje drugačnih, pa čeprav smo v resnici vsi drugačni – vsak na svoj način. Tovrstno izobraževanje je prav tako nujno potrebno kot ekološko ozaveščanje, če hočemo rešiti človeško civilizacijo in naravo.
Pohod na Zavrh smo morali že tretjič odpovedati zaradi višje sile. Za inkluzijske izlete nujno potrebujemo lepo vreme.
Junija smo se najprej povzpeli na Blegoš in tako odkljukali še eno etapo E-7.
Kmalu nato smo se v organizaciji odbora InPlaninec pri PZS in v sodelovanju z Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije Sonček, Društvom distrofikov Slovenije, Zvezo paraplegikov Slovenije ter Združenjem multiple skleroze Slovenije tako slepi in slabovidni planinci kot tudi invalidi vseh drugih kategorij udeležili vseslovenskega inkluzijskega pohoda do Planinskega doma v Komendi. Pot smo pohodniki prehodili iz Šenturške gore, kjer so se nam pridružili otroci vrtca Krtek iz Ihana. Bili so odlični sopotniki. Za vozičke je bil organiziran pohod preko Komendske dobrave. Pohodnike z invalidnostjo so spremljali zaposleni Autocommerca in Star Importa. Pri akciji GOGO sta sodelovala tudi naša ambasadorja Marija in Andrej Štremfelj. Pred domom smo prisluhnili programu, se okrepčali in uživali v druženju, glasbi in plesu.
Sledil je Dan slovenskih planincev v Črni na Koroškem. Pohodniki smo se odpravili na Navrški vrh v spremstvu vodnikov PD Črna. Z vrha so se nekateri naši pohodniki spustili v dolino po jekleni vrvi, t. i. olimpline. Za invalidske vozičke je bila pot organizirala do energijskega parka Bistra in nazaj do Črne. Na različnih lokacijah je bilo več športnih prireditev. V centru mesta pa je bila osrednja prireditev s sprevodom praporščakov vseh slovenskih PD, govori in glasbenimi nastopi, tudi našega dua SIMI.
Na Pohorju smo prehodili etapo Martinove poti. Izbirali smo med dvema možnostma: iz Šmartna na Pohorju do Svetih treh kraljev ali izpod Planinskega doma Osankarica mimo Črnega jezera. Za vozičke je bila organizirana krajša pot od Osankarice do Svetih treh kraljev.
Tu PD Slovenska Bistrica že od leta 2010 gradi svoj planinski dom, v glavnem s svojimi sredstvi in prostovoljnim delom, v sodelovanju z občino in tudi s pomočjo donacij. Narejenega je že ogromno, vendar za dokončanje potrebujejo več sredstev. Odbor InPlaninec se je odločil, da vse prispevke, ki jih je tega dne zbral v skrinjico za pokrivanje prevoznih in drugih stroškov, preda kot donacijo za dokončanje doma.
Ogledali smo si cerkev Svetih treh kraljev, v kleti planinskega doma pa že delujoči Interpretacijski center Trije kralji, ki je del Regijskega parka Pohorje. Med drugim smo spoznali pohorske kamnine in izvedeli mnogo zanimivega. Spet smo doživeli popoln dan, poln veselja, glasbe, plesa, smeha. K izjemnemu vzdušju je prispeval naš duo Simi.
Etapo evropske pešpoti smo opravili naslednjega dne. Od Taborske ali Županove jame smo se odpravili preko Turjaka in Želimelj do Iškega vintgarja.
Sledil je Parafestival VKLJUČUJEM pod okriljem Soča Outdoor Festivala na sotočju Soče in Tolminke.
To je bil že četrti športni dan za osebe z različnimi oviranostmi. Odbor InPlaninec je bil soorganizator Parafestivala. To je bil inkluzijski pohod, zato sta na cilj vodili dve poti: za pohodnike od Muzeja na prostem na delu Kolovrata ter preko grebena po planinski poti z vodnico tamkajšnjega PD, za vozičke in parakolesa pa od Mostu na Soči do prizorišča Parafestivala. Možno je bilo sodelovati pri mnogih aktivnosti, od veslanja, raftinga, supanja, plezanja do lokostrelstva in drugih možnosti.
Naslednjega dne smo se povzpeli na Veliki Snežnik ter odtisnili žige tako v SPP kot v E-6. V botaničnem rezervatu pod vrhom smo občudovali prekrasne planinske rastline.
Pravzaprav smo pri naših pohodih zmagovalci vsi. A največja zmagovalka tega pohoda je bila Živa, dekle z mišično distrofijo, ki je s svojo jekleno voljo lahko vzor vsakomur.
Na bogati beri pohodov smo poleg utrjevanja in nabiranja kondicije spoznali številne kraje, znamenitosti in ljudi. Izvedeli smo marsikaj novega, predvsem pa doživeli res lepa druženja. Vse to nas povezuje in povezani smo še bolj uspešni. Zahvala za organizacijo varnih in uspešnih pohodov pa gre seveda odboru InPlaninec!
Marija Metlika (m.metlika@gmail.com), prostovoljka
