Neomejen dostop do podatkov še ne prinese modrosti. Mediji vplivajo na naše dojemanje sveta. Vse informacije, ki jih prejmemo, potrebujejo našo kritično obravnavo. Novi digitalni viri so priložnost za učenje – premagajte strah in izbirajte kakovostne vire.
Posvet o vplivu medijev in medmrežja na informiranje, priložnostno, vseživljenjsko učenje odraslih, še eden od oznanjevalcev medijske dihotomije sodobnega časa, se je 25. januarja odvil pod okriljem Andragoškega društva Slovenije. Udeležili smo se ga tudi predstavniki portala MiPi Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS. Na eni strani imamo kakovostne medijske vsebine, ki vedno težje dosežejo občinstva, na drugi pa digitalne medije, ki jih velika večina vsakodnevno nosi v žepu. Čeprav je bil dogodek prvenstvo namenjen iskanju rešitev za izobraževalce odraslih in vključevanje t. i. novih medijev v proces učenja, pa je v precejšnji meri osvetlil stanje duha v sodobnem medijskem prostoru.
Sami moramo razvijati kritično mišljenje.
Še ne dolgo nazaj se je morda zdelo, da bo ravno tehnološki razvoj tisti, ki bo t. i. tradicionalnim medijem, kot so televizija, radio in tisk, ponudil dodatno možnost diseminacije lastnih vsebin. Številne raziskave odzivov uporabnikov pa kažejo, da ti digitalne vire v pretežnem obsegu uporabljajo za druge namene ali pa jih sploh ne uporabljajo. V prvo skupino sodijo predvsem mladi, ki digitalne vire, poleg uporabe aplikacij, ki lajšajo vsakodnevno življenje, pogosto uporabljajo za zabavo. V drugo skupino pa sodijo predvsem predstavniki starejše populacije. Ti zaradi neobvladovanja, pogosto pa tudi zaradi strahu pred neznanim, po sodobnih digitalnih virih ne posegajo.
Podobno kot to smo že večkrat ugotavljali v številnih prispevkih na MiPi, se je tudi na posvetu kot ključna izkristalizirala pomembnost sledenja kakovostnim medijskim vsebinam. Čeprav si stroka in medijski ustvarjalci niso enotni v oceni, kaj nenehna izpostavljenost digitalnim virom (in vplivom) pomeni, še manj, za katere starostne skupine in v kakšnem obsegu je oziroma zanje sploh ni priporočljiva, je nekaj povsem jasno. Uporabniki, poslušalci, gledalci smo tisti, ki klikamo, tisti, ki gledamo, beremo, poslušamo in delimo, tisti, ki moramo – tudi skozi proces nenehnega učenja – skrbeti, da bomo opolnomočeni in ozaveščeni kritično ter premišljeno uporabljali medijske vsebine in informacijske tehnologije.
Kompetence medijske pismenosti torej lahko in moramo krepiti skozi proces priložnostnega, vseživljenjskega učenja. Formalno učenje je tako zgolj ena od oblik pridobivanja novih znanj, medtem ko informalno učenje predstavlja našo prihodnost. Sodobni medijski uporabnik se mora vseskozi izobraževati, nove podatke pa spreminjati v znanje in modrost.
Družabni mediji in demokratični proces
Internet. Tehnologija, ki je spremenila svet. Zagotovo. Pa je tudi upravičila pričakovanja v smislu krepitve demokratičnih procesov v družbi, zagotavljanja enakih možnosti in participacije vsem uporabnikom, pripadnikom družbe? Tudi tu obstajajo številne raziskave, ki glede na izhodišče zastavljene teze lahko ponudijo zelo raznolike ugotovitve. Pa vendar je precejšnji konsenz moč zaznati pri naslednjem: na spletu vsi glasovi niso enako slišani – pogosto namreč posredi stoji bodisi kapitalsko bodisi politično izhodišče oziroma statusni položaj uporabnika. Predpostavka, da bodo družabni mediji demokratizirali prostor, se vedno bolj kaže kot naivna, saj so v praksi pogosto le še utrdili razmerja družbene moči.
Razpravljavci so torej temam, kot so dostop do medijskih vsebin in digitalnih virov, njihova uporaba in stopnja vpliva uporabnika, pomembnost premagovanja t. i. duhovne lenosti sodobnega uporabnika in nujnosti kritičnega premisleka ter razumevanja funkcije posamezne medijske objave, namenili veliko pozornosti. Posameznik nima vpliva na medijsko agendo, zato sta ključnega pomena njegova ozaveščenost in sposobnost presoje o načinu poročanja, diskurzih, ki so bili uporabljeni, o funkciji določene objave. To, da mislimo svet okoli nas, postaja vedno pomembneje – še posebno danes, ko nas zasičenost in razraščajoča se tabloidnost medijskih objav silita v površnost in odsotnost vsakršnega kritičnega razmisleka. Na dogodku je bilo sicer moč slišati tudi mnenje z izjemno pesimističnim predznakom, da tudi medijska pismenost ne zadostuje. Mediji namreč ne opravljajo več svoje naloge in so podlegli pastem sodobnega tabloidnega, površinskega in nerazmišljujočega (digitalnega) sveta.
Infodemija informacij ali kaj je resnica?
Živimo v dobi informacijskega obilja. Informacije imamo vsak trenutek na dlani, zato je še toliko pomembneje, da jih znamo kritično presojati in postavljati v kontekst. Predvsem pa, kot opozarjajo strokovnjaki, se moramo vedno znova vprašati, v kakšni funkciji je posamezna novica. Kaj ta, ki nam jo sporoča, želi z njo doseči, in predvsem, ali bi drugačen kontekst lahko vplival na njeno razumevanje? Ključnega pomena je pametna izbira virov.
Pri uporabi družabnih omrežij za namen informiranja je ključno zavedanje, da za njimi stojijo zasebni lastniki, ki s svojim poslovnim modelom sledijo predvsem lastnim kapitalskim interesom. Njihov dobiček ustvarja naša pozornost, te pa ne pridobijo zahtevnejše (daljše, poglobljene) in zato morda tudi dolgočasnejše vsebine. Zato, razumljivo, so na družabnih omrežjih največ pozornosti deležni prav skrajnostni in drugače odstopajoči pogledi in mnenja. Prednjačijo glasovi, ki sicer v družbi praviloma sploh niso prevladujoči. Uporabniki pa med seboj komunicirajo v zaprtih mehurčkih enako mislečih, ki zgolj še utrjujejo njihov pogled na svet in jih miselno šibijo.
In kaj z resnico? Tudi na dogodku se ni dalo povsem izogniti temu vprašanju. A prav zares odpreti te Pandorine skrinjice najbrž ni imel namena nihče. Izkazalo se je, da to vprašanje pravzaprav niti ni ključno. Ni torej najpomembnejše vprašanje, ali je informacija resnična ali ne, pač pa v kakšni funkciji je prikazana – razumeti kontekst in namen pa zahteva kritično mislečega uporabnika. Ključno spoznanje je torej: tehnologija sama po sebi ne more spremeniti družbe, pomembno je spremeniti družbo.
Posnetek dogodka je objavljen na spletni strani organizatorja.
Prispevek je bil najprej objavljen na MiPi, portalu AKOS za promocijo medijske in informacijske pismenosti.
