15. februarja smo z zaključnim dogodkom Habitus senzibilno svetovanje in terensko delo sklenili dvoletni mednarodni projekt Erasmus+ ReachOut s polnim naslovom Terensko delo v svetovalni dejavnosti v IO za zaposlene iz deprivilegiranih okolij.
V projektu smo se partnerji iz Avstrije, Nemčije, Češke in Slovenije osredotočili na potrebe delovno aktivnih oseb z manj stabilnimi oblikami zaposlitve (npr. razdrobljeno, prekarno, nizko plačano, marginalizirano, delno prijavljeno delo), ki imajo težji dostop do izobraževanja in svetovanja za izobraževanje. Spraševali smo se, kako z učinkovitimi pristopi terenskega dela (outreach), svetovanja in motiviranja povečati zanimanje in vključevanje v izobraževanje odraslih in kako podpreti senzibilnost svetovalca za habitus zaposlenih iz deprivilegiranih okolij.
Rezultate projekta smo strnili v treh gradivih; Nacionalnih poročilih, Priročniku za samostojno učenje svetovalcev ter Priporočilih za politiko.
V nacionalnih poročilih smo opisali in analizirali sisteme, s katerimi se v državah, vključenih v projekt, zagotavlja strokovno svetovanje za izobraževanje zaposlenim iz deprivilegiranih okolij ter stanje na področju politike in prakse. Predstavili smo tudi nekatere primere dobrih praks.
Priročnik za samostojno učenje smo namenili svetovalcem in vsem drugim, ki se pri svojem delu srečujete s skupino zaposlenih iz deprivilegiranih okolij in/ali se strokovno ukvarjate z različnimi vidiki svetovanja in terenskega dela, z razvojem svetovanja in zagotavljanja pogojev za njegovo delovanje. Na podlagi izkušenj svetovalcev in strokovnjakov vseh štirih partnerskih držav smo v njem zapisali smernice in strokovne usmeritve za izvajanje svetovanja, senzibilnega za habitus.
Tretje gradivo, Priporočila za politiko, pa je strateški dokument s priporočili za izboljšanje doseganja zaposlenih iz deprivilegiranih okolij za odločevalce na ravni nacionalnih politik v državah partnericah projekta. Nastal je na podlagi izkušenj in premisleka vseh partnerjev projekta.
Pri pripravi gradiv smo sledili ključnim vidikom projekta, ki so:
- svetovalna dejavnost v IO za večjo vključenost v vseživljenjsko učenje,
- večja dostopnost svetovanja in izobraževanja s terenskim delom in habitus senzibilnim svetovanjem ter
- osredotočenost na ciljno skupino zaposlenih iz deprivilegiranih okolij.
V projektu smo se med seboj povezali vsi štirje partnerji. Vzpostavili smo stik s številnimi strokovnjaki, svetovalci in drugimi praktiki, ki so sodelovali v intervjujih in/ali nam pomagali pri identifikaciji primerov dobrih praks (v Sloveniji smo izpeljali 17 takih pogovorov). Rezultati projekta so torej plod skupnega dela in temeljijo na mnogih in mnogovrstnih izkušnjah. Zato smo prepričani, da bodo uporabni tako v nacionalnih kontekstih držav partneric kot širše v evropskem prostoru.
Urška Pavlič (urska.pavlic@acs.si), ACS
