Sredi predprazničnega decembra se je v Ljubljani odvijala zanimiva okrogla miza z naslovom Digitalni evro: ko gotovina sreča tehnologijo, ki jo je organizirala Banka Slovenije. Kot številni drugi, sodeč po polni dvorani, smo se tudi člani projektnega tima Finančna pismenost 2022–2024 z ACS udeležili srečanja. Prisluhnili smo, kaj se nam obeta v prihodnosti na finančnem področju.

»Digitalizacija hitro napreduje, denar, plačila in finančni sistemi pa ji sledijo,« je udeležence nagovoril guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, ki je kasneje tudi sodeloval na okrogli mizi poleg guvernerjev centralnih bank Slovaške, Estonije, Malte, Litve in Hrvaške.

Trditev, da je digitalni evro, tj. univerzalno panevropsko plačilno sredstvo, nujnost, ne pa priložnost, je podprl tudi vodja projekta Digitalni evro v Banki Slovenije, Simon Anko. Potrebujemo ga za zagotavljanje razpoložljivosti denarja centralne banke, povečanje odpornosti in poenostavljeno vsakdanje plačevanje. V projektu so zaključili dvoletno fazo preiskave in novembra 2023 vstopili v pripravljalno fazo, ki pa še ne pomeni izdaje digitalnega evra.

Po dosedanji idejni zasnovi bi digitalni evro ohranil lastnosti gotovine, bi pa dosegel tudi digitalni svet, ki ga tradicionalno plačilno sredstvo ne more. Digitalni evro bo kot plačilno sredstvo na voljo preko aplikacije ali fizične kartice, ni pa mišljen kot naložbeno orodje. Raven zasebnosti bo podobna kot pri gotovini. Za potrošnike bo to nova možnost plačevanja (bogatejša ponudba), takojšnje plačilo za vsako priložnost in kadarkoli (znotraj EU območja, brez povezave z internetom, 24/7).

Anketiranje mimoidočih v centru Ljubljane je pokazalo, da so ljudje zadovoljni z obstoječimi plačilnimi sredstvi (karticami in gotovino). O digitalnem evru ne vedo veliko. Čeprav je veliko vprašanih odgovorilo, da za plačevanje uporabljajo predvsem kartico, je 2/3 plačil v Sloveniji še vedno gotovinskih. Posnetek je služil kot iztočnica za diskusijo na okrogli mizi. Guvernerji so podelili še svoje domače izkušnje in in opis stanja. Poudarili so, da bo digitalni evro dopolnilno plačilno sredstvo in ne bo nadomestil gotovine. Strinjali so se, da digitalni evro potrebujemo, ker je treba zagotoviti zaupanja vreden standardni (javni) sistem, platformo, s katero je mogoče regulirati privatni sistem in razvijati inovacije.

Vsaka novost na začetku vzbuja dvom in nezaupanje. Pomembno je razumeti, da je sprejemanje novih idej in sprememb proces, ki zahteva čas in prilagajanje. Sodelovanje med centralnimi bankami in širšo javnostjo je ključno za gradnjo zaupanja v digitalni evro ter uspešno uvedbo sodobnega plačilnega sredstva.

Dr. Tina Kompare Jampani (tina.kompare.jampani@acs.si), ACS

Skip to content