Organiziranje šestih forumov o prihodnosti učenja odraslih je ena od osrednjih dejavnosti projekta EPUO v obdobju 2020–2021. Za nami so že trije; prvega, o učenju in izobraževanju za vključujočo večkulturno družbo, smo skupaj s Slovensko filantropijo in Platformo SLOGA izpeljali v začetku leta. Drugi forum je sredi leta naslovil problematiko digitalne preobrazbe družbe v povezavi z vseživljenjskim učenjem. Za ta dogodek smo združili moči s CMEPIUS. Drugi del srečanja je bil namreč namenjen prvi nacionalni spletni razpravi platforme EPALE o isti temi.

Tretji forum, izpeljan 12. oktobra, spet v sodelovanju s Platformo SLOGA, je nagovoril trajnostno problematiko in pritegnil okrog 110 udeležencev. Dogodek je bil obenem 25. Andragoški kolokvij, nacionalni strokovni dogodek TVU 2021, poimenovali pa smo ga Zelena preobrazba družbe.

Pri snovanju tega foruma smo izhajali iz premise, da zelena preobrazba terja široko ozaveščanje, nova znanja in spretnosti ter drugačen način razmišljanja in delovanja. Trajnostno naravnano, globalno učenje mora biti celovito z vseh vidikov – vključevati in povezovati mora mlade in odrasle ter naravoslovna in družboslovna znanja ter vsebine. Poleg osebne in skupnostne preobrazbe je potreben napredek tudi na področju dela. Izobraževanje (odraslih) oziroma vseživljenjsko učenje pa je pri tem procesu nepogrešljiv deležnik – zaveznik ali pa celo gonilna sila!

Če želite biti hitri, pojdite sami. Če želite priti daleč, pojdite skupaj.

afriški pregovor

Izobraževanje za globalno državljanstvo

Prvi govorec, Finec Rilli Lappalainen, je (med drugim) ustanovitelj in vodja mreže Bridge 47, ki se zavzema za uresničevanje Ciljev trajnostnega razvoja oziroma Agende 2030. V okviru njenega glavnega cilja 4 (vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar) se osredotoča na podcilj 4.7. Ta med drugim govori o pridobivanju znanj in spretnosti, potrebnih za spodbujanje trajnostnega razvoja ter vzpostavitev globalnega državljanstva.

Rilli - citat

Rilli je v svojem prispevku poudaril transformativni/preobrazbeni pomen učenja, ki se začne pri posamezniku, temelji na vrednotah in postavlja temelje za miroljubno, pravično, trajnostno naravnano družbo. V tem duhu je napisan tudi dokument Envision 4.7 Policy Paper: Lifelong Learning, ki poudarja pomen vseživljenjskega učenja pri uresničevanju šestih prednostnih nalog Evropske komisije za obdobje 2019–2024. Med slednjimi je tudi znameniti Evropski zeleni dogovor.

Prehajamo v zeleno

Panel o dejavnem odzivu na okoljske izzive, ki bo usklajen in podprt z učenjem, so sestavljali predstavniki štirih ministrstev: dr. Janez Berdavs (MOP), mag. Nataša Bucik (MK), Aleš Ojsteršek (MIZŠ) ter Tadeja Kvas Majer (MKGP). Pogovor s prvimi tremi je povezovala dr. Nevenka Bogataj (ACS), zadnja sogovornica pa se nam je pridružila po spletu. Namen tega skupa je bil osvetliti medsektorsko odzivnost na okoljske (še posebno podnebne) izzive. Beseda je tekla o aktualnih dejavnostih v omenjenih resorjih ter predlogih za (še) hitrejše odzivanje na perečo okoljsko problematiko. V drugem delu so sodelujoči izražali svoje mnenje o vlogi učenja in izobraževanja odraslih za razvoj po načelih trajnosti.

Slišati je bilo, da so okoljski izzivi že vrsto let sestavni del različnih politik – skrajni čas pa je za pospešitev medresorsko usklajenih in z učenjem podprtih akcij. Ukrepi naj bodo čim bolj splošni in naj zagotavljajo denarno stabilnost, vsebine pa naj prihajajo ‘od spodaj navzgor’. Ni bojazni, da bi bile irelevantne, saj jih narekuje življenje. (Vse)življenjsko pa naj bo tudi učenje, zato da bomo z njim znali dosegati družbene spremembe. Potrebno je zvišati delež angažiranih, pripravljenih za spremembe – gre za ozaveščenost in motiviranost celotnega prebivalstva. Sogovorci so si bili enotni v vsem omenjenem, zanimiva je bila tudi trditev, da največ okoljske škode povzročajo manj ranljive skupine, medtem ko posledice tega v največji meri nosijo ranljivi. Ozaveščati in usposabljati za spremembe je torej treba oboje! Predstavnica MKGP je dogodek doživela tudi kot opomin, da v predlog Strategije za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano vključi tudi odrasle, ne le mladih, katere sicer doživlja kot naše kritično ogledalo.

Zaris, avtorica Lara@narisimizgodbo

Odlična dopolnitev razprave predstavnikov politike so bili primeri in apeli iz prakse izobraževanja (odraslih) za trajnostni razvoj. ‘Praktiki smo tu, z vsem svojim entuziazmom pripravljeni, da gremo v akcijo!’ je zatrdila Patricija Rejec iz Posoškega razvojnega centra. Pričevanja iz LU Ajdovščina in LU Postojna so njen pogled le še podkrepila. Vsi trije odlični primeri so bili teden dni kasneje v širšem obsegu predstavljeni v Virtualni stojnici LPoIO 2021.

Plan B?!

V drugem delu foruma smo še odločneje zakorakali v prakso, še prej pa prisluhnili posnetku iz daljne Manile. Tam je tisti čas ravno divjal orkan in Filipincu Chrisu Millori preprečil, da bi se z nami povezal ‘v živo’. Tudi Chris je član mreže Bridge 47. Zanjo je pripravil raziskovalno poročilo Unlocking the transformative potential of education: the alliance between Lifelong Learning and SDG Target 4.7. V njem zagovarja pomen okoljske pismenosti, ki jo lahko dosežemo le z odprtim umom, spoštovanjem in upoštevanjem prvobitne in lokalne modrosti, dialoškim in medgeneracijskim povezovanjem ter ustreznim prepletom družboslovnih in naravoslovnih znanosti. Predstavil je štiri primere dobre prakse iz različnih delov sveta.

V nadaljevanju smo prisluhnili primerom Mestne občine Ljubljana, ki nam jih je približala Nataša Jazbinšek Seršen iz njihovega Oddelka za varstvo okolja. Mesto Ljubljana je bilo v letu 2016 Zelena prestolnica Evrope. Organizirali so na stotine dogodkov in vzpostavili infotočke. S številnimi projekti prispevajo k odstranjevanju invazivnih rastlin in njihovi uporabi v industrijske namene. Vzpostavljajo učne vrtove in vrtičkarske skupnosti. S trajnostnimi praksami spreminjajo zanemarjena okolja v urbane oaze in povezujejo generacije. Vsak prispeva, je njihov moto.

Zelo zanimiva je bila tudi predstavitev vseevropskega projekta Climate of Change. Ta z osmimi sodobnimi cirkuškimi predstavami in drugimi dejavnostmi tlakuje pot novemu javnemu mnenju, naklonjenemu spremembam in drugačnosti. Mateja Skrt iz Platforme SLOGA nas je popeljala skozi projektne dejavnosti in izpostavila ulične aktivnosti, ki jih je avgusta gostila Nova Gorica. Posnetke si oglejte na spletni strani foruma.

Boštjan Videmšek je bil nedvomno najteže pričakovan govorec foruma. Kot novinar, avtor knjige Plan B, ambasador evropskega podnebnega pakta in aktiven v marsikateri drugi vlogi dokazuje, da o okoljskih izzivih ne le govori in piše, temveč jih živi. Povabili smo ga, da – kot je v navadi pri forumih EPUO – povedanemu doda širši smisel.

Po 25 letih poročanja z vojnih prizorišč in obremenjen z občutkom nemoči se je raje posvetil novim izzivom. S fotografom Matjažem Krivicem sta jo mahnila po svetu ter ‘mimo vladajočega medijskega prostora’ začela poročati o uspešnih primerih kljubovanja posledicam netrajnostnega obnašanja. Knjiga Plan B, katere vsakokratni natis je/bo odraz dolgoročnejšega procesa odkrivanja delujoče prakse, temelji na formuli za uspeh: osebne zgodbe in enotna metodologija. Boštjan nam je zaupal ‘recept’: najboljše zgodbe vzniknejo tam, kjer je evolucijska grožnja najmočnejša; tam, kjer delujejo skupnosti, ki jih povezuje solidarnost, ne hierarhija; tam, kjer obstaja poslovni talent, saj je denarja za te namene veliko, le potegovati zanj se je treba znati; tam, kjer se porodi/-jo naravni voditelj/-i. In čeprav je ključen posameznik, so za prodor novih paradigem odločilne povezane skupnosti – take, ki temeljijo na solidarnosti in dostojanstvu slehernika.

‘In kaj lahko narediš kot posameznik? Izobrazi se, sledi, deluj!’ meni Videmšek, ki na to pogosto mu zastavljeno vprašanje nerad odgovarja. Odgovor se mu namreč zdi sam po sebi umeven. Pa ni, očitno ni! Vsaj za veliko večino ljudi ne. Naj bo kmalu drugače!

Se morda dogodka niste mogli udeležiti ali ga niste spremljali v celoti? Na spletni strani je na voljo videoposnetek. Forum smo oplemenitili tako s SZJ kot simultanim prevajanjem v slovenščino/angleščino.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

 

Skip to content