Komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit, s katerim smo se nacionalni koordinatorji ELS družili tudi na četrtem sestanku, 29. novembra v Bruslju, pa vse glasneje opozarja: »Potrebujemo (vsaj) desetletje spretnosti!« Verjame namreč, da se evropska prizadevanja ne bodo ustavila (in se jih tudi ne sme zajeziti) ob izteku ELS, tj. 8. maja 2024. Vidno zadovoljen nad uspešnim potekom pobude je apeliral na prihodnjo evropsko vlado in nas, naj še naprej potrjujemo družbenoekonomski pomen spretnosti ter spodbujamo njihovo stalno nadgrajevanje. Omenil je Pakt za znanja in spretnosti, ki že zdaj podpira sektorsko povezovanje in razvoj ustreznih spretnosti – še posebno digitalnih in zelenih –, v prihodnje pa bi lahko postal naslednik ELS.
DG EMPL pri EK nas je tokrat zbral z namenom, da prisluhnemo nekaterim primerom dobrih praks ELS. Uvodoma nam je predstavnica delovne skupine za ELS pri DG EMPL predstavila analizo naših odgovorov na anketo. Zadevala je tri vidike: upravljanje, komuniciranje in spremljanje aktivnosti ELS. Pokazalo se je, da večina nacionalnih koordinatorjev prihaja iz ministrstev, pristojnih za delo, slaba četrtina iz tistih za izobraževanje, le v sedmih primerih pa zastopamo drugovrstne ustanove. Opisana sestava naše mreže brez dvoma vpliva na vse tri prej omenjene vidike ter vsebine, izpostavljene v ELS na nacionalni ravni.
V plenarnem delu smo prisluhnili primerom iz Avstrije, Irske, Malte in Španije
Nastopajoči so se osredotočili na upravljavski vidik, torej kako v ELS vpreči vse dele vlade ter druge deležnike. Zame najbolj posnemanja vreden pristop imajo na Malti, vodi ga Nacionalni svet za spretnosti. Četudi ustanovljen pri Ministrstvu za izobraževanje, ta 8-članski kolektiv postaja vezni člen med resorji pri vzpostavljanju in izvajanju politik za zagotavljanje ustrezno usposobljene delovne sile. Vsekakor pri tem ne gre zgolj za enoletno prizadevanje, temveč za premišljen, partnersko zastavljen pristop k prožnemu prilagajanju spremembam v gospodarstvu in družbi. O njihovem odličnem septembrskem dogodku ELS sem pisala v septembrski izdaji e-Novičk.
Tudi v razpravi v nadaljevanju se je pokazalo: ELS praviloma ne vzpostavlja novih ukrepov, temveč izpostavlja obstoječa prizadevanja v politiki, stroki in praksi. Na ta način jim dodaja vrednost, saj krepi njihovo prepoznavnost – tudi v širši javnosti. Tudi v tem delu programa je bila večkrat izrečena potreba po kontinuiteti ELS.
V delovnih skupinah smo obravnavali štiri teme
Sama sem izbrala problematiko do- in preusposabljanja ter napovedovanje potreb trga dela in njihovo usklajevanje z obstoječimi spretnostmi. Dva primera, predstavljena v prvi skupini, prihajata iz Španije. Prvega vodi njihov zavod za zaposlovanje in je namenjen razvijanju digitalne pismenosti žensk v podeželskih okoljih. Fundacija ONCE pa je predstavila zanimiv izobraževalni program za pridobitev digitalnih spretnosti, namenjen osebam s posebnimi potrebami. V prvem primeru sem v razpravi izpostavila medsebojno odvisnost in vzajemno nadgrajevanje spretnosti, kar so pokazali tudi naši forumi EPUO. V drugem primeru pa sem jih presenetila z vprašanjem, ali lahko njihovi udeleženci – ko zaključijo program – postanejo učitelji ali vsaj mentorji svojim vrstnikom, saj najbolje poznajo ovire in potenciale te ciljne skupine.
Predstavniki Finske in Avstrije so v drugi skupini govorili o digitaliziranih načinih spremljanja in usklajevanja potreb trga delovne sile ter ponudbe spretnosti. V obeh primerih gre za platformo – finsko Digital service bundle for continuous learning in nastajajočo avstrijsko, ki bo nadgradila njihov Karierni kompas. Pokazalo se je, da v državah članicah obstajajo podobni informacijski sistemi, skupni pa so nam skrb za vnos kakovostnih podatkov, povezovanje z drugimi obstoječimi sistemi, uporaba taksonomij in podobno. V tej skupini sem pogrešala problematiko dolgoročnejšega napovedovanja potrebnih spretnosti glede na poklice prihodnosti.
V paralelnih dveh skupinah je beseda tekla o
- ukrepih za uspešno prehajanje med delovnimi mesti – predvsem za starejše in neustrezno usposobljene delavce ter
- izzivih, s katerimi se pri do- in preusposabljanju soočajo mala in srednje velika podjetja.
Poti izpopolnjevanja – so bile nove priložnosti za odrasle uspešno vzpostavljene in izkoriščene?
Problematika do- in preusposabljanja je torej šest let in pol po objavi Priporočila Sveta Poti izpopolnjevanja (PI) – nove priložnosti za odrasle še vedno, če ne vse bolj aktualna. Zato ob rob gornjim vsebinam opozarjamo na objavo
- evalvacijskega poročila Komisije Svetu in
- delovnega dokumenta služb Komisije o uresničevanju tega Priporočila.
Oba dokumenta je EK objavila 17. julija letos kot del svojih aktivnosti v ELS. Iz razpoložljivih virov so zaključili, da so učinki Priporočila zmerni. Potencialni pa zagotovo neizmerni (op. a.).
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS
