Zdaj smo na potezi vsi!

Nacionalni koordinatorji ELS smo se 7. junija prvič srečali v živo v Bruslju. Po štiriurni živahni izmenjavi mnenj in pristopov k uresničevanju naše vloge in ELS na splošno smo zaključili, da si česa podobnega želimo tudi v prihodnje. Naše prvo sestankovanje 24. marca po spletu je bilo namreč šele spoznavanje s pobudo EK, ki je bila tedaj še v pogajalski fazi. Interakcije skorajda ni bilo, vsi smo le tipali, kaj se nam obeta (glej članek).

Tako predstavniki EK kot tudi Evropskega parlamenta so tokrat v uvodu še enkrat poudarili, da je pomanjkanje ustrezno usposobljene delovne sile v Evropi skrajno resno. Zatrdili so, da so za ELS naredili vse, kar je v njihovi moči, da lahko na nacionalni ravni širokopotezno prevzamemo štafeto in vlečemo svoje poteze. Slednje se od države do države razlikujejo, prav ta pestrost pa je vir posnemanja vrednih idej.

Nacionalni koordinatorji ELS smo predstavili svoja prizadevanja

Sama sem bila povabljena, naj takoj za uvodnim prispevkom EK o njihovih prizadevanjih za učinkovito komuniciranje o ELS predstavim slovenske dejavnosti na tem področju. Povedala sem, da komuniciranju namenjamo tri pristope.

  • Ljudje: pod vodstvom nosilnega ministrstva ELSMDDSZ smo že v začetku leta oblikovali ožji odbor s predstavniki MDDSZ, MVI in ACS. Temu je sledilo oblikovanje širše, medsektorsko zastavljene koordinacijske skupine. Vanjo vztrajno vabimo zainteresirane deležnike iz sveta izobraževanja, zaposlovanja in od drugod ter jih navdušujemo za sodelovanje v ELS.
  • Dogodki: že v prvem odzivu na anketo EK, katere dejavnosti ELS bodo v Sloveniji ključne, smo napovedali prodorno ozaveščanje, in sicer v Tednih vseživljenjskega učenja (TVU; skupna akcija ELS ta hip šteje okrog 1.150 dogodkov) in še prav posebej na Andragoškem kolokviju. Ta je 1. junija v Hišo EU privabil 85 udeležencev v živo, preko 60 pa jih je dogodek spremljalo po spletu. Prispevki in posnetki dogajanja so objavljeni na spletni strani AK, o tem pišemo tukaj. Napovedala sem jesenske forume EPUO, LPoIO pa tudi nastajajoči projekt EKP Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje.
  • Komunikacijski kanali: za promocijo ELS uporabljamo orodja, ki smo jih vzpostavili na ACS (spletna stran ACS, družbena omrežja, e-Novičke – rubrika ELS), spletno stran in e-bilten EPUO (projekt EPUO) ter EPALE. Najbolj jih je zanimala spletna stran za ELS (http://els.si), saj smo najbrž edina država, ki se je tega dela lotila. Objavljamo seveda vsebine, ki jih najdete tudi na evropski strani ELS, vendar je bistvenega pomena slovenski koledar dogodkov, ki odraža široko pojmovanje spretnosti. Na spletni strani so dodani najpomembnejši deli Sklepa o ELS, naše stališče o celostnem pristopu, poziv k objavi projektov in portalov, ki nagovarjajo problematiko ELS, prispevanju uspešnih zgodb in še kaj.

Svoj prispevek sem zaključila s trditvijo, da sta senzibilizacija javnosti in komunikacija o ELS ključnega pomena. Zelo pa je treba paziti na to, da lahko po vzpostavljenem navdušenju nagovorjenemu posamezniku ponudimo bodisi konkretno učno ali zaposlitveno priložnost, svetovalno storitev ali pa vsaj informacijo o tem, kje lahko najde, kar ga zanima. S tega vidika naš pregled ponudbe IO v Sloveniji – Kam po znanje ter platforma Poti izpopolnjevanja pridobivata na pomenu. Poudarila sem koristnost naključja, da poleg ELS koordiniram/-o tudi uresničevanje EPUO (projekt EPUO), saj se lahko prizadevanja vzajemno bogatijo.

Podoben pregled komuniciranja o ELS zdaj EK pričakuje tudi od drugih držav članic. Te so v nadaljevanju sestanka poročale o svojih dejavnostih, povezanih z enim ali več od štirih ciljev ELS. Pristopi se zelo razlikujejo, vsak nosi pečat svojega okolja, obenem pa tudi priložnosti za vsaj delni prenos v druga.

Zanimiva je bila pripomba portugalskega člana Evropskega parlamenta, ki je poudaril pomen prečnih in mehkih spretnosti – poleg ozko poklicnih. Zagovarjal je tudi razširitev ciljnih skupin ELS na starejše (65+), ki so prav tako del evropske demokracije in njenih izzivov.

Naslednjega dne smo se nacionalni koordinatorji neformalno srečali s komisarjem za delovna mesta in socialne pravice, Nicolasom Schmitom. Naši vlogi pripisuje izreden pomen, zato nas je izzval, naj povemo, kako jo udejanjamo. Sama sem poudarila, da ACS s pomočjo obeh ministrstev in po zaslugi ELS postaja most med svetom izobraževanja (odraslih) in zaposlovanja. Ozaveščanje o pomenu VŽU v času TVU pa smo nadgradili s celoletnim širjenjem zavedanja o spretnostih, ki jih je treba nadgrajevati vse življenje in za vsa okolja (life-long in life-wide).

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS