LPoIO 2021 je na splet privabil 327 privržencev IO, ki so se udeležili prvega ali drugega, večina pa kar obeh dni (19. in 20. oktobra) tega tradicionalnega stanovskega srečanja. Napovedali smo ga že v prejšnji izdaji e-Novičk, na tem mestu pa objavljamo nekaj poudarkov. Če ste se posveta udeležili, vas vabimo, da izpolnite anketo, če ne, pa si oglejte (video)predstavitve, objavljene na spletni strani dogodka. Tam najdete tudi drsnice z izpostavljenimi izjavami govorcev ter zbir dragocenih prispevkov udeležencev, zapisanih v klepetalnico.
Vrag je vzel šalo!
In proti škodi, ki jo tiho in nezadržno povzroča naš potratni način življenja, ni cepiva. Ni mask, ki bi nas ščitile pred globalno onesnaženostjo, sušo na eni ter obilico vode na drugi strani, spremembami okrog nas in v nas … Tako nekako sem doživela neizprosne besede naše plenarne govorke dr. Lučke Kajfež Bogataj. V svetu in doma priznana raziskovalka klimatskih razmer, zagovornica učinkovite zaščite okolja, soprejemnica Nobelove nagrade za mir 2017 … se je v našem skupnem imenu vprašala, kako (pre)živeti na planetu, ki ne raste. Prav v naših rokah je namreč njegova usoda! Naveza ‘vzemi–naredi–razporedi–uporabi–zavrzi’ ne vodi v rast, temveč spiralno povečuje trošenje naravnih virov. In čeprav razmere postajajo vse bolj pereče, krize se prepletajo in jim ni videti ne začetka ne konca, Lučka verjame, da se še da kaj spremeniti. Sicer ne bi bila Lučka!
Omenja pomen ozaveščanja o bistveno manj razsipnem ravnanju in potrošnji. Zavzema se za energijsko pismenost in aktivno državljanstvo ter meni, da obe veščini lahko pridobimo in stalno nadgrajujemo z vseživljenjskim učenjem – vseh, še posebno odločevalcev! Ti praviloma niso dovolj usposobljeni za odločanje o tako pomembnih zadevah, saj jih ne poznajo, zato se sprašuje, kako jih subtilno pritegniti v ozaveščanje in usposabljanje. Omenja Evropski zeleni dogovor in njegovo konkretizacijo – sveženj Pripravljeni na 55 (poziv k zmanjšanju izpusta do leta 2030 za najmanj 55 %). Omenja tudi podnebno konferenco v Glasgowu. Tam se je kasneje, v začetku novembra več kot 100 voditeljev držav zavezalo, da bodo do leta 2030 – med drugim – obrnili trend krčenja gozdov. Lučka prav v gozdovih vidi primerjalno prednost Slovenije. Verjamem, da je istega mnenja naslednja govorka LPoIO, dr. Nevenka Bogataj z ACS.
V svojem prispevku je izpostavila pomen izkušenjskega znanja v lokalnih skupnostih. Rešitev vidi v usklajenosti socioloških in okoljskih pristopov. Tudi ona ima v mislih ‘aktivno državljanstvo’, le da ga mehkeje poimenuje. Izpostavlja krožni model (simbiocen), ki temelji na vrednotah, kot so sobivanje, sodelovanje, sožitje … Opaža tako mlačnost ob postopnem segrevanju, ki traja že 30 let, kot burne odzive na ekstreme, kot so npr. poplave ali žled. In podobno kot teden pred tem nastopajoči na forumu o Zeleni preobrazbi družbe (z Boštjanom Videmškom na čelu) Nevenka potrjuje pomen pridobivanja znanja in veščin za trajnostni razvoj z neformalnim učenjem odraslih. Seveda ne manjka omemba študijskih krožkov, ki že 30 let delujejo na opisane načine in za razvoj katerih zgledno skrbi.
Prebuditvena moč prvega vsebinskega sklopa LPoIO 2021 me je navdušila, zato sem ji namenila največ besed.
O izobraževanju odraslih na (prisilno) daljavo
Zelo zanimiv pa je bil tudi naslednji vsebinski sklop, tj. predstavitev druge faze odzivanja sistema IO na covid-19. Tokrat se je pokazalo, da ni šlo več zgolj za reakcije na neznane razmere tako kot spomladi/poleti 2020. Evalvacijsko študijo je po naročilu MIZŠ izpeljala in na posvetu predstavila dr. Tanja Možina. Izraža duh proaktivnosti in inovativnosti ter odločenosti, da dobre plati neljube situacije izobraževalci v LU, srednjih šolah in univerzah za tretje življenjsko obdobje vključijo v nadaljnji razvoj stroke IO. Treba pa bo pozornost usmeriti na vrsto reči – načrtnost, ozaveščanje, ustrezna IKT in didaktična orodja, usposobljenost izvajalcev, vlogo svetovanja in še marsikaj. Ključna je podpora – tehnična, predvsem pa človeška. Glavni izziv je premagati ovire, s katerimi se soočajo ranljive skupine, te je pandemija najbolj prizadela. Študija bo kmalu v celoti objavljena na spletni strani ACS.
Mag. Jasna Kržin Stepišnik nas je poučila o tem, kako je med pandemijo teklo IO na srednjih šolah. Največ težav je bilo pri praktičnem usposabljanju, ki ga na daljavo pač ni mogoče izpeljevati. V njenem prispevku, ki ga je podkrepila Nives Počkar iz društva ravnateljev srednjih šol, je prišel do izraza apel, naj ministrstvo z boljšo zakonsko/sistemsko ureditvijo, ki vključuje tudi financiranje in skrb za kadre, bolje poskrbi za srednje šole in šolske centre. V ta namen bi bilo potrebno prenoviti ZIO-1 (2018) ali pa se vsaj čim prej začeti pogovarjati.
Na vidiku je nova strategija – na naše delo bo vplivala že v letu 2022
Mag. Katja Dovžak in Ema Perme, koordinatorici priprave ReNPIO 2021–2030 na MIZŠ, sta v sklepnem delu prvega dne spregovorili o strategiji, ki se bliža obravnavi na Vladi RS – in sprejetju v Državnem zboru. Njen namen je stalen: povečati vključenost odraslih v različne oblike učenja in izobraževanja ter tako poskrbeti za zdravo, sposobno, zadovoljno družbo in posameznika. Izpostavili pa sta tudi posebnosti novega obdobja – močan poudarek na zelenem in digitalnem prehodu ter povezanost s krovnimi evropskimi dokumenti, ki narekujejo visoke cilje (npr. 60-odstotno letno vključenost odraslih v učenje in izobraževanje do leta 2030 – po Akcijskem načrtu Evropskega stebra socialnih pravic). Veliko smo se naučili iz prejšnjih faz NPIO pa tudi drugih procesov, npr. sodelovanja z OECD pri pripravi nacionalne strategije spretnosti. V Resoluciji je poudarjen pomen učinkovitega upravljanja sistema IO in brez dvoma bo prav temu posvečenih veliko naporov.
O usmeritvah obeh nosilnih ministrstev v letu 2022 sta spregovorili obe pristojni generalni direktorici – mag. Nataša Kranjc z MIZŠ in Mojca Pršina z MDDSZ. Posledična razprava petih direktorjev in drugih predstavnikov javnih zavodov ter petih asociacij v IO pa je tekla o prioritetnih nalogah, medsebojnih pričakovanjih po podpori ter priložnostih za sinergijo. Iz njihovih začetnih predstavitev lahko zaključimo, da je doseženega veliko dobrega (npr. javna služba v IO), pred njimi pa so številni razvojni izzivi. Eden najbolj izpostavljenih je vprašanje, kako ob iztekajočih projektih ESS ohraniti zaposlitve na izobraževalnih ustanovah ter seveda udeležence. Vse kaže, da bo zazevala vrzel, ki bi jo morali čim prej zapolniti, še raje – preprečiti. Pomemben dejavnik pri tem je SVRK, ki opravlja pogajanja z EK. Maja Grašič z MDDSZ ter Teja Dolgan z MIZŠ sta zagotovili, da z njimi tesno sodelujejo in si prizadevajo za izpeljavo gladkega prehoda v novo fazo koriščenja sredstev Evropskega kohezijskega programa 2021–2027 ob hkratni implementaciji Načrta za okrevanje in odpornost.
Čeprav ima vsak zavod svoje specifične naloge in ciljne skupine, pa je bila izražena izjemno močna potreba po povezovanju in sodelovanju, še prej pa boljšem medsebojnem poznavanju. Prav tako so mnogi govorci pozivali k uveljavljanju celostnih pristopov, ki upoštevajo osebno, skupnostno in delovno razsežnost IO. Po drugi strani so izpostavili pomen prilagajanja uporabnikom – udeležencem, zato da bodo ti s svetovanjem, informiranjem, vrednotenjem že obstoječih znanj ter samim učenjem in izobraževanjem ozavestili, kako jim lahko vse to življenje obrne na bolje. Tudi v tem krogu je bil izpostavljen že opisani apel predstavnice IO na srednjih šolah oziroma šolskih centrih. ADS se je potegovalo za bolj enakovredno obravnavo ter povišanje sredstev na vsakoletnem razpisu. Predstavnica SUTŽO pa je kot njihovo prioritetno nalogo izpostavila ponovno izgradnjo odnosov, saj je covid-19 prav njihovo ciljno skupino zelo prizadel.
Izobraževanje odraslih je po zaslugi PSEU poželo veliko pozornosti
Slovensko PSEU v drugi polovici leta 2021 je IO postavilo v ospredje političnih in strokovnih prizadevanj. V pristojnosti MIZŠ je bila priprava osnutka novega Evropskega programa za učenje odraslih (EPUO 2021–2030). Ta kompleksni strokovno-politični proces je tekel v sodelovanju z deležniki na državni pa tudi evropski ravni. O tem ter septembra izpeljani evropski konferenci o učenju in izobraževanju odraslih je poročala Jasmina Poličnik z MIZŠ. Napovedala je, da bo novi EPUO 29. novembra sprejel Svet evropskih ministrov za izobraževanje. Opozorila je tudi na stališča stroke, objavljena v Deklaraciji o učenju in izobraževanju odraslih.
Tudi na MDDSZ so bile nekatere dejavnosti v času PSEU tesno povezane z IO oziroma vseživljenjskim učenjem. Mag. Katja Rihar Bajuk z MDDSZ je govorila o konferenci Kakovostno delo za kakovostno življenje, na kateri so prav vsi govorci izpostavljali stalno pridobivanje znanja in spretnosti za vse vidike obojega – dela in življenja nasploh. V e-Novičkah smo o teh treh prizadevanjih že pisali.
Septembra 2021 je izšla študija Eurydice o izobraževanju in usposabljanju odraslih, o kateri je na posvetu govorila Saša Amrožič Deleja z MIZŠ. Publikacija je postregla s primerjalnimi podatki in vsebinskimi poudarki 42 evropskih držav. Odličen vir za odločanje in strokovno delo, pa morda tudi opomin, da je treba v času priprave nacionalnih podatkov za take študije nastopiti bolj usklajeno!
Skoraj že stalnica na LPoIO je nastop Ane Stanovnik Perčič s CMEPIUS. Projekti Erasmus+ pa tudi portal EPALE so vedno vir novih zamisli, potrditev med sebi enakimi na evropski ravni ter – sploh ne zanemarljivo – denarnih sredstev. Ana je spregovorila o priložnostih in povabila k prijavam na razpise, objavam in drugim oblikam mednarodnega sodelovanja.
In za konec …
Virtualna stojnica LPoIO 2021, ob koncu dogodka, je bila dobrodošlo poglavje zase, čeprav tesno povezana s prvim vsebinskim sklopom – trajnostnim razvojem. Tri modre mlade žene, njihovi sodelavci in udeleženci iz Ajdovščine, Postojne in Tolmina so si z najbolj vztrajnimi udeleženci posveta delili svoje poglede na trajnostni razvoj, vlogo izobraževanja odraslih, svoje dejavnosti, pobude in dosežke. Videi, plod filmske ustvarjalnosti Darijana Novaka z ACS, so navdušujoči – oglejte si jih!
Posvet, čeprav časovno krajši kot bivša srečanja v živo, nas je napolnil, morda tudi malce utrudil. Beseda je tekla o marsičem, zdaj so potrebna dejanja. Naslednje leto obsorej pa se dobimo v Portorožu, tako smo si zatrdno obljubili.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS
