Knjižničarsko delo je vse od nastanka te panoge povezano z najnovejšimi tehnologijami: pripravo in shranjevanjem papirusov, tiskom, elektronskimi knjigami in vsem, kar nas na tem področju še čaka. Na dogodku, kot so Dnevi COBISS, knjižničarji pregledamo, kako uspešno sledimo tehnologijam in na katerih področjih jih lahko še bolje izkoristimo.
V Mariboru se nas je srečalo približno 100, po spletu pa je dogodek spremljalo vsaj še dvakrat toliko udeležencev. Naslov dogodka Povezovanje, digitalizacija in umetna inteligenca je napovedoval zanimive teme. Govorci v posameznih panelih so izpostavili pomembne dosežke in napovedali nekaj zanimivih načrtov.
Na IZUM-u skrbijo za digitalizacijo, da je delo lažje za uporabnike in knjižničarje.
V kulturnem okviru
Kulturni program nas je pospremil v začetek in slovo od dogodka. Osrednji del so sestavljale tri panelne razprave, tematsko povezane s tehnologijami, ki jih uporabljamo, in storitvami, ki jih nudimo v knjižnicah.
V prvem sklopu prispevkov z naslovom Umetna inteligenca v službi znanosti je beseda tekla kar o konkretnih, praktičnih primerih uporabe UI v knjižnici. Govorci so ponazorili, kako tehnologija v podatkovnih prostorih poišče določene podatke, jih razporedi in uredi. Slišali smo, da je s podatki podobno kot pri hrani. Poznati moramo izvor in pot, po kateri je prišla do nas, da se izognemo morebitnim težavam. Panelisti so izpostavili tudi etično odgovornost posameznika.
Katalogizacija z UI?
Udeležence je zanimalo, kdaj bomo z UI lahko katalogizirali. Odgovora še ni, sodeč po hitrosti razvoja tehnologij pa morda ne bo treba predolgo čakati. Trenutna pomanjkljivost repozitorija COBISS je, da ne vključuje avtorskopravnega vidika.
COBISS je podatkovni katalog, namenjen ljudem. Podatkovni prostor pa je namenjen programom.
Novi superračunalnik Vega 2 bo omogočil tovarno umetne inteligence. Gradijo ga na Mariborskem otoku in ga bodo predvidoma zagnali prihodnje leto. Bližina elektrarne bo omogočala boljši dostop do električne energije. Vega 2 nosi s seboj (med drugim) obljubo, da se bo ukvarjal s preverjanjem lažnih novicah v slovenskih medijih.
Za slovenske jezikovne modele potrebujemo čim več slovenskih besedil.
Drugi panel Mozaik digitalnih storitev nas je popeljal od e-učbenikov do portala dLib, ki je prav v dneh konference praznoval 20-letnico. Dotaknili smo se tudi založništva. Nisem si mogla kaj in sem postavila vprašanje, kako je s formatom gradiv v digitalnem okolju. Tu namreč trčimo ob zahtevo po dostopu spletišč, ki je del Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA). O tem je v posebnem blogu v e-Novičkah pisala Nevenka Kocijančič. Odgovora nisem dobila. V Narodni in univerzitetni knjižnici, ki upravlja portal dLib, se s tem (še) ne ukvarjajo. Večinoma knjižnice založništva kot takega ne opravljajo oziroma imajo za to ločene oddelke. Informacije o tovrstnih zahtevah pa se med enotami (žal) ne pretakajo.
Knjigomati izboljšujejo videz krajev
Tretji panel z naslovom Povezujemo ljudi in tehnologijo se je obrnil k uporabnikom. Videli smo nekaj primerov dobrih praks. Splošne knjižnice v veliki meri uporabljajo najnovejše tehnološke rešitve. Najbolj me je navdušil Knjižni čebelnjak v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju.
Dogodek je povezal različne knjižničarje in izpostavil pomen našega dela v skupnosti – ne glede na vrsto knjižnice. Organizatorji so nam omogočili tudi precej povezovanja, medsebojnih pogovorov in mreženja. Celotno dogajanje je posneto in objavljeno na kanalu COBISS – poti do znanja, IZUM Maribor na YouTubu. Vabljeni k ogledu!
Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS