V delovnih sredinah se medsebojno motiviramo, spodbujamo, delujemo bolj ali manj enotno – pred seboj imamo isti cilj. Prej ali slej se pojavijo različna mnenja, ki lahko vodijo v konflikt. To ne pomeni nujno nekaj slabega, saj nas različnost bogati. Ko presejemo predloge, priložnosti, nevarnosti, pomisleke, interese in ovire, dobimo najboljšo rešitev katere koli težave. Pravijo, da je tako, kot bi več ljudi z zavezanimi očmi tipalo slona. Vsak občuti nekaj drugega. Le če svoje občutke iskreno priznamo in poslušamo drug drugega, bomo rekli slonu slon, in lahko se bomo začeli ukvarjati z njim.
Sodelavci ACS in CMEPIUS smo se v petek, 21. avgusta, zbrali v idiličnem okolju Središča Vitalis v Zalogu. Želeli smo pridobiti novo znanje – prav o tem, kako usmerjati sodelovanje udeležencev na strokovnem, izobraževalnem ali podobnem dogodku. Facilitiranje, kot s tujko imenujemo tovrstne procese, v slovenščino med drugim prevajamo tudi z besedo ‘lajšanje’. Torej lahko rečemo, da smo se učili lajšati prehod informacij med udeleženci nekega dogodka. Izobraževanje je za nas pripravila mag. Natalija Vrhunc, izkušena moderatorka in facilitatorka, ki je odlične prijeme pokazala tudi v praksi.
Sestanki, izobraževanja, posveti so uspešni, kadar so udeleženci uglašeni na isti cilj, kar je v resnici redko. Opravka imamo z različnimi posamezniki, ki na dogodek pridejo razpoloženi vsak po svoje, z neko posebno dnevno izkušnjo, pričakovanji in pomisleki. Občutki pogosto niso povezani z dogodkom, zato je še toliko pomembneje, da se najprej ‘prijavimo’, skupaj postavimo vrednote, ki jih bomo spoštovali. Vzemimo si dovolj časa za razbijanje ledu, spoznajmo se, šele potem se lotimo dela. Ko so namreč zadovoljene naše potrebe in se počutimo varno, damo vse od sebe, smo motivirani in pripravljeni sodelovati. Oseba, ki usmerja tako naravnano skupino, torej nima težkega dela. Moderator pa se v praksi sreča z vsakovrstnimi izpadi: težji in globlji ko so problemi, ki jih rešuje skupina, več okostnjakov lahko pade iz omare. Moderator mora znati ohraniti ustvarjalno vzdušje, usmerjati oziroma preoblikovati (redefinirati) fokus. Poskrbeti mora za zahtevne udeležence, jim prisluhniti in jim kolikor je mogoče ustreči. Vsak ima pravico biti to, kar je. Zato je osebnostna čvrstost temeljna kompetenca, s katero lahko moderator ‘drži’ prostor in doseže, da se ohranita rdeča nit in pozitivno vzdušje.
Ko se sreča skupina s skupnim namenom in ciljem ter časovno in vsebinsko strukturo, ko se znamo srečati iskreno in enakovredno, se zgodi magija skupinskega dela.
Facilitiranje – luščenje, izobraževanje izobraževanja, lajšanje in vsi drugi izrazi, s katerimi se ta termin prevaja, je tesno povezano s sprejemanjem drugačnosti, kreativnostjo, empatijo in trudom razumeti (stopiti v čevlje) drugega.
Od zibelke do groba in ves vmesni čas so torej najpomembnejši odnosi in občutek varnosti. V tem duhu je treba srečanje tudi končati – povedati, kaj je tisto, kar občutimo kot dobro, kar nas je obogatilo, zaradi česar odhajamo zadovoljni. Treba se je držati začrtanega urnika in končati je treba po načrtu. Ne bistveno prej ne pozneje. Moderator mora pomagati tudi drugim govorcem, da pravočasno postavijo piko. Zato je smiselno k vodenju strokovnih posvetov in zahtevnih sestankov povabiti strokovnjaka, neobremenjenega s hierarhijo, notranjimi odnosi in slabimi navadami udeležencev.
To izobraževanje je bilo mnogo več kot le trening moderiranja. V imenu celega razreda lahko rečem, da smo se povezali, ustvarjalno sodelovali, se veliko smejali in odšli bogatejši ne le za vrhunsko izkušnjo, ampak tudi v smislu medsebojnih odnosov. En tak delovni timbliding izobraževalcem še kako prav pride.
Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
