Ne mislim zelenega rožmarina, kot veleva slovenska ljudska pesem. V mislih imam zapisana besedila, ki omogočajo ohraniti tudi ljudsko pesem, še posebno, ko ljudsko petje živi bolj ali manj le še folklorno. Tudi ples nas ohranja živahne in vesele, zvišuje pa tudi naše kognitivne zmožnosti. Če ne pojemo, če ne plešemo, če ne beremo, če se ne pogovarjamo in ne družimo z ljudmi, ampak le še z njihovimi posnetki, kakšno je potem naše življenje? Kaj se dogaja z našim telesom? Kaj z našim doživljanjem, kaj se dogaja v našem srcu?
Ali se potopimo, ali zmoremo potujiti tisto, o čemer se sploh ne sprašujemo ali gremo mimo, ne da bi se vprašali, ali je lahko tudi drugače? Ali vsi poznamo užitek, ko si lahko vzamemo čas in vstopimo v svet, ki začne nastajati v naši glavi in ga doživljamo s celim telesom? Ki ga ne bi bilo, če ne bi znali brati ali če bi si za branje ne vzeli časa? Kako beremo in kaj nam pomeni branje?
Nekaj odgovorov na ti vprašanji nam je uspelo zbrati ob postavitvah potujoče razstave Portreti branja. Že tretje leto potuje po različnih slovenskih krajih ob sodelovanju različnih organizacij. Dva panoja sta interaktivna in obiskovalce sprašujeta: kako pa vi najraje berete? Kaj pa vam pomeni branje? Odgovorov ni veliko. Zato so tisti, ki smo jih pridobili, toliko vrednejši in zanimivejši. Lahko jih vzamemo za vzorec, ob katerem si lažje zamislimo, kako pri branju uživamo ali trpimo. Vseh 96 listkov z avtentičnimi odgovori smo poskušali razvrstiti v kategorije. To je bilo težavno, a nam je nekako uspelo.
Branje kot cona udobja in varnosti
Zelo pomembno spoznanje (potrditev), ki smo ga izluščili, je, da je pri branju angažirano vse telo – ne le vid in sluh, kot bi morda najprej pomislili, temveč tudi drugi čuti – tip, okus in vonj. Za večino odgovarjajočih je branje užitek, ki ga povezujejo z udobjem v postelji, kavču, fotelju, viseči mreži, s senco v sončnem vremenu in morskim zrakom. Prepletli so ga tudi z ležernostjo jutra med vikendom, ko si zraven privoščijo slastno dišečo kavo ali čaj ali pa jim kosmati smrček radovedno sili v knjigo. Užitek je brati skupaj z otroki, ki se zlahka vživijo v zgodbo. Tudi če je zelo razburljiva, se ob nas počutijo varno. Branje je užitek in sprostitev, za nekoga nadomestek za čokolado. Nekaterim branje polepša vožnjo z vlakom, drugim pa zvočnica oplemeniti vsakodnevno vožnjo z avtomobilom od doma do službe. Tudi pospravljanje s pomočjo zvočnice postane prijetnejše. Branje zahteva čas, ki si ga nemalokrat težko vzamemo. Kljub temu je bilo precej odgovorov povezanih prav s tem, da si vzamem čas zase. Branje nas umiri in zaziba v prijetno tišino. Nekomu branje pomeni brezmejnost, drugemu navdih.
Povezanost koristnega s prijetnim
Pomembna kategorija, ki se je izoblikovala, je tudi branje za znanje, odkrivanje novih stvari. Nekaj odgovorov je branje povezovalo z izpiti in šolskim delom, pa tudi branjem na delovnem mestu. Le trije odgovori pa so izražali tudi nelagodje ali stisko. Nekdo je zapisal, da branje zahteva veliko dela in mu le redkokdaj pomeni užitek. Drugi se spominja travme v petem razredu, ko je bral Piko Nogavičko. Morda se sprašujete, kako je to mogoče. Prav zaradi podobnih odgovorov je dobro, da se tudi v IO sprašujemo o tem, kako branje umestiti, kako ga povezati z življenjem, in poskrbeti, da se ob tem počutimo prijetno. Ustvariti moramo pravo vzdušje.
Branje lahko združimo s prijetnimi dejavnostmi: petjem, plesom, pogovorom in druženjem na javnem mestu. Mogoče je! Pred leti smo obiskali naše rojake v Trstu. Med drugim so nam predstavili pesmarico Zapojmo z našimi dedi. V njej so v istoimenskem projektu zbrali in natisnili ljudske pesmi, značilne za slovensko govorečo Furlanijo Julijsko krajino. Tako so peli nekoč in želijo peti še danes. Knjiga je lepa na pogled, ilustrirana in ima poleg besedil tudi note. Kako jo uporabljajo, ne vemo, vemo pa, da je primarni namen vsake knjige, da jo beremo in (po)(do)živimo, kar je v njej zapisanega. Lahko se potopimo (imerzija) ali pa potujimo besedilo, kar nam omogoča, da avtomatizirane predstave in zaznave vsakdanjega, doživimo v drugačnem kontekstu, tudi ponovno spoznamo in doživimo skozi doživljanje nekoga drugega. Kot je menda nekje zapisal Proust »od doma grem zato, da ga zagledam z novimi očmi«. Ampak za to si moramo vzeti čas in verjeti, da je to, kar počnemo, smiselno in vredno.
O vsem tem se bomo pogovarjali tudi na letošnjem izobraževanju Umeščanje branja v izobraževanje odraslih, ki bo od 18. septembra do 6. novembra. O branju bomo premišljevali z različnih perspektiv. Pridružite se nam!
Natalija Žalec, MAEd(UK) (natalija.zalec@acs.si), ACS