Umeščenost in domet Nacionalnega programa izobraževanja odraslih 2021–2030
AK je sicer tradicionalno strokovno srečanje izobraževalcev odraslih v okviru TVU, na katerem se običajno obravnavajo strokovne in raziskovalne teme, povezane z izobraževanjem odraslih. Letos smo ga zasnovali nekoliko drugače: manj strokovno in bolj upravljavsko. K tej odločitvi nas je pripeljalo zavedanje, da se približuje čas, ko bomo morali zasnovati, oblikovati in utemeljiti nov NPIO za obdobje 2021–2030. Pri pripravi tega dokumenta igramo sodelavci ACS dokaj pomembno in odgovorno vlogo.
Različni dejavniki in dejavnosti družbenega razvojnega načrtovanja so med seboj vse bolj prepleteni in soodvisni. Zato je v tokratnem procesu priprav na oblikovanje tako celostnega dokumenta, kot je NPIO, prisotnih veliko več že dogovorjenih razvojnih načrtov na številnih področjih. Ti tako ali drugače določajo tudi družbeno in sistemsko okolje, v kateri se umešča izobraževanje odraslih ali, širše, VŽU. Te danosti v sistemskem okolju bo pri pripravi NPIO treba upoštevati.
Zato smo letošnji AK poimenovali Umeščenost in domet NPIO. Zelo pomembno je namreč zavedanje, da okolje, v katerem se bo NPIO oblikoval, ni prazno. Obstoječi strateški načrti na marsikaterem področju lahko dejavno vplivajo na možnosti tako pri opredeljevanju ciljev NPIO kot poti do njih in jih hkrati omejujejo. Šlo naj bi za koncept strateškega načrtovanja razvoja celotne države, ki mora biti zasnovan hierarhično, od vrha navzdol. Medsebojne navezanosti, odvisnosti in podrejenosti morajo biti določene vnaprej. Preprečiti je treba tako prekrivanje kot nasprotovanje in zagotoviti usklajeno delovanje na vseh ravneh.
V okviru letošnjega AK smo zato želeli prepoznati tako sistemsko kot odločevalsko okolje, ki umeščenost in domet prihodnjega NPIO uokvirjata.
Kot pomembne že sprejete dokumente smo pri snovanju vsebine dogodka opredelili naslednje.
- V letu 2018 so pri OECD v sodelovanju z MIZŠ zaključili drugo fazo projekta Strategija spretnosti za Slovenijo, namenjeno upravljanju (governance) in kot njen izplen objavili obsežno poročilo z naslovom Izboljšanje upravljanja izobraževanja odraslih, ki vsebuje konkretna priporočila za izboljšanje. Med temi priporočili se nekatera neposredno nanašajo na oblikovanje NPIO.
- Decembra leta 2017 je bila sprejeta Strategija razvoja Slovenije do leta 2030, ki Učenje za in skozi vse življenje umešča med 5 strateških usmeritev, Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo pa postavlja na drugo mesto med 12 razvojnih ciljev. Pri tem je pomembno, da je v dokumentu predvidena ustanovitev Sveta za razvoj s strani Vlade RS, ki bi, po našem mnenju, moral pokrivati tudi IO. Načrtovano je bilo, da bodo v letu 2018 pripravljeni tudi akcijski načrti za uresničevanje Strategije, ki pa še niso bili objavljeni. Pri tem je zelo pomembno, da bi morali biti ti akcijski načrti, vsaj kar zadeva omenjene usmeritve in cilje, uglašeni z NPIO oziroma obratno.
- Sprejeta je bila Strategija dolgožive družbe, ki med štiri usmeritve uvršča Trg dela in izobraževanje.
- Začenja se proces priprave Državnega programa razvojnih politik.
- Vlada je ustanovila delovno skupino za razvojno načrtovanje, ki deluje kot mehanizem za horizontalno sodelovanje v okviru priprave Strategije razvoja Slovenije 2030 in drugih osrednjih strateških in izvedbenih dokumentov ter pri usklajevanju in spremljanju izvajanja posameznih vsebin s področja razvoja. Mednje vsekakor spada tudi IO.
Zaradi obstoja nanizanih obstoječih dokumentov in že vzpostavljenih struktur smo si pri pripravi AK postavili naslednja vprašanja, na katera smo želeli dobiti odgovore:
- Kakšen naj bo domet NPIO (katera področja, oblike in načine naj pokriva)?
- V kakšnem razmerju bo predvideni NPIO do Državnega programa razvojnih politik?
- Kakšen je medsebojni odnos med akcijskim načrtom, ki bo pripravljen za uresničevanje Strategije razvoja Slovenije (za dotična strateško usmeritev in razvojni cilj) in NPIO?
- V kakšnem odnosu so (ali bodo) obstoječe delovne skupine ali drugače imenovani organi: (predvideni) Svet za razvoj, Medresorska delovna skupina za razvojno načrtovanje, Koordinacija za izobraževanje odraslih?
Za uspešno in vsebinsko izčrpno izpeljavo tako zasnovanega AK smo uspeli privabiti ustrezne in merodajne govorce, ki so verodostojno predstavili poglede na pripravo NPIO s svojih zelo različnih zornih kotov. Dnevni red je bil zelo bogat:
- Prispevek in dediščina Resolucije o NPIO 2013–2020, mag. Katja Dovžak, MIZŠ,
- NPIO 2021–2030: Predlogi iz perspektive SSIO, dr. Sonja Kump, predsednica SSIO.
Dokumenti, ki pomembno vplivajo na umeščenost in domet NPIO:
- Strategija dolgožive družbe, dr. Alenka Kajzer, UMAR,
- Strategija razvoja Slovenije 2030, Nataša Kobe Logonder, SVRK,
- Priporočila za upravljanje izobraževanja odraslih (Strategija spretnosti OECD), Ema Perme, MIZŠ,
- Poti izpopolnjevanja in prenova evropskih strategij, mag. Zvonka Pangerc Pahernik, ACS.
Prispevki predstavnikov deležnikov in socialnih partnerjev:
- Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Branko Meh: S krepitvijo sodelovanja do usklajenega sistema izobraževanja odraslih,
- Gospodarska zbornica Slovenije, mag. Samo Hribar Milič: Od strategij do recepta za izobraževanje odraslih,
- ZRSZ, Damjana Košir: Spremembe na trgu dela in izobraževanje odraslih,
- Javni sklad, Irena Kuntarič Hribar: Pomen vseživljenjskega učenja in izobraževanja odraslih.
V dopoldanskem delu je k pomembnosti dogodka prispeval tudi obisk in prispevek ministra za izobraževanje dr. Jerneja Pikala.
Popoldne smo izpeljali še panelno razpravo z naslovom Znanje in spretnosti za življenje in delo (udeleženci: mag. Peter Beltram, mag. Katja Dovžak, mag. Samo Hribar Milič, dr. Petra Javrh, Damjana Košir in dr. Sonja Kump).
Po mojem mnenju je AK v celoti uspel. Udeležencev je bilo okrog 100. Na spletni strani 23. AK so pripravljene vsebine in videoposnetki posameznih prispevkov.
Mag. Peter Beltram (peter.beltram@acs.si), ACS
