30 let ACS smo 7. junija počastili z Andragoškim kolokvijem. Gre za strokovni dogodek, ki ga tradicionalno, letos je bil že 26., priredimo v TVU. V dvorani Radisson Blue Plaza hotela v Ljubljani se je zbralo med 80 in 90, za zasloni pa med 40 in 50 strokovnih sodelavcev in prijateljev naše ustanove.
Dogodek se je skozi ubesedeno refleksijo direktorice ACS dr. Nataše Potočnik o delovanju in poslanstvu osrednje nacionalne ustanove za raziskovanje, razvoj in promocijo IO posvetil globalnim in lokalnim vprašanjem, ki si jih zastavlja ali bi si jih moral zastaviti slehernik, saj zadevajo kakovost njegovega življenja.
V prvem delu, ki smo ga naslovili Izobraževanje za svet, ki se rojeva, je prof. dr. Ana Krajnc osvetlila delček te »prihodnosti«, ki je danes preteklost. Iz njenega pripovedovanja, ki se je dotaknilo tudi ustanavljanja ACS, je razvidno, da gre za splet bolj ali manj ugodnih razmer (npr. splošnega vitalizma ob osamosvojitvi Slovenije), predvsem pa za kleno misel, ki se slej ko prej udejanji. Potrebni so bili čas, iznajdljivost in pogum predvsem pa pristno zavzemanje, da je tisto, kar je strokovna javnost že precej prej opredelila in utemeljila, lahko postalo resnično.
Kot je rekla dr. Nevenka Bogataj, razpravljavka v prvem panelu, danes živimo prihodnost tisti, ki s(m)o se o vprašanjih prihodnosti izobraževanja odraslih spraševali pred tridesetimi ali več leti. In kako se v nepredvidljive prihajajoče čase vključuje delo ACS? Mag. Zvonka Pangerc Pahernik je predstavila novo kulturo sožitja. Besedna zveza izhaja iz spoznanj forumov, izpeljanih v letu 2021 v projektu EPUO. S strokovnjaki različnih področij smo naslavljali različne teme in utemeljevali pomen učenja za kakovostno življenje. Živahna razprava se je odprla ob razmišljanju prof. dr. Polone Domadenik Muren o izobraževanju v podjetjih. V obdobju zdravstvene krize se je delež zaposlenih v izobraževanju zvišal; nespremenjeno pa je ostalo razmerje med udeleženostjo manj in bolj izobraženih zaposlenih. Pokazalo se je, da razloge za to izobraževalci odraslih vidimo drugače kot kadrovski strokovnjaki, delodajalci in sindikati.
Podobno, le še nekoliko bolj skozi konkretne podatke, je razmišljal v drugem delu kolokvija tudi prvi direktor ACS dr. Zoran Jelenc. Misli o nadaljnjem razvoju področja je strnil v 10 točk.
V panelu, ki ga je vodila mag. Tanja Vilič Klenovšek, so sodelovali Teja Dolgan, Sonja Klemenčič, dr. Tanja Možina, mag. Nada Žagar in dr. Andrej Kohont. Ozrli so se na začetke (so)delovanja v izobraževanju odraslih in osvetlili nekatere prihajajoče izzive. Med njimi so načrtno kakovostno raziskovanje in razvijanje IO ter skrb za karierni razvoj izobraževalcev odraslih.
Nekaterih vprašanj in problemov v preteklosti tudi še nismo mislili tako intenzivno kot danes. Morda smo jih slutili in jih bolj kot ne nezavedno vpenjali v svoja dejanja in načrte, povsem jasne predstave o njihovi razsežnosti pa takrat gotovo še nismo imeli. Prav zato je IO tako zelo pomembno, saj vseh izzivov, ki se porajajo z razvojem in zahtevajo izobraževanje, ni mogoče predvideti. Predvsem pa jih ni mogoče rešiti s šolskim kurikulumom, ki izhaja iz preteklosti, prihodnosti pa ne more jasno opredeliti. Jasno pa je tudi, da je razvoj šolskega kurikuluma dolgotrajen proces, kar se posledično kaže v zastarelosti programov že v trenutku, ko so potrjeni. Nasprotno temu je, kot je poudarila vodja sektorja za IO pri MIZŠ Teja Dolgan, IO zelo dinamično in ima kot tako pomemben delež ne le pri prenosu, ampak ali predvsem pri ustvarjanju znanja. Učenje je življenje in življenje je učenje! Zagotovo je to povezano z razvojem tehnologije – umetno inteligenco in problemi digitalizacije, pa tudi z različnimi krizami, kot so (bile) pandemija, kriza, vojne, migracije. To je neločljivo prepleteno z okoljem – lahko bi rekli kar z našim življenjskim prostorom in načinom življenja. O tem je v plenarnem predavanju z naslovom Izobraževanje odraslih – dobro življenje za učeči se planet razmišljal dr. Timothy D. Ireland.
Pretežni del slovenske andragogike temelji na pogledih Paula Freireja in Karla Ozvalda. Oba velikana andragoške misli sta skozi odlično interpretacijo dr. Blažke Müller, ki je Freirejevo Pedagogiko zatiranih prva tudi prevedla v slovenščino, dobila svojo besedo v slovesnem delu, s katerim smo sklenili Andragoški kolokvij. Čudovito vzdušje je ustvarila tudi glasbena skupina Anbot. Direktorica dr. Nataša Potočnik se je s cvetjem zahvalila nekdanjim direktoricam in direktorjem ACS, nekdanjim in sedanjim zaposlenim ter drugim posebej pomembnim sodelavcem.
Posebej počaščeni in veseli smo bili tudi obiska novega državnega sekretarja na MIZŠ prof. dr. Darja Felde. Razumeli smo ga kot znak naklonjenosti in razumevanja zelo kompleksnega področja vseživljenjskega učenja. To ne more biti učinkovito, če v njem ni prostora za IO.
Po končanem dogodku smo med drugim dobili tudi tale odziv: »Zelo dobro načrtovan in kakovosten program, ki je bil odlično in profesionalno izpeljan.« Rezultati ankete pa kažejo, da smo na AK 2022 odprli številne teme, ki jih bomo obravnavali na naših prihodnjih dogodkih. Ste srečanje zamudili ali bi si radi prispevke ogledali znova? Posnetek je objavljen na spletni strani AK.
Natalija Žalec, MAEd (UK) (natalija.zalec@acs.si), ACS
