Alenka Veber je Babnopoljka, ki se je iz urednice najstarejše slovenske založbe, avtorice knjig ter slovenske pohodnice in fotografinje, ki vtiskuje v zavest obiskovalcev poleg Slovenije zlasti svojo Loško dolino, razvila v turistično vodnico. V zadnjem času je tudi mentorica študijskih krožkov.
V utemeljitvi priznanja, za katero jo je predlagal Javni zavod Snežnik junija letos, smo lahko prebrali, da deluje pod geslom: »Izročilo preteklosti, izziv sedanjosti in upanje prihodnosti.« Prek temeljitega raziskovanja enega od svojih prednikov, notranjskega izseljenskega pisatelja Franka Trohe Rihtarjevega, je namreč spoznala, da podarjene dediščine ne sme zavreči.
Priznanje je bilo podeljeno oktobra. Tudi mi se pridružujemo zasluženemu aplavzu, ki ga je bilo iz Loške doline slišati prav v Ljubljano. Veseli smo takih osebnosti med nami, ponosni na Notranjce in tamkajšnjo »družbo krožkarjev« v zelo različnih ustanovah in krajih. Vsak po svoje sporočajo, da je v izvirnih domačih vzorcih (prezrta) modrost, ki še kako prav pride v našem vsakdanjem življenju.
Vsak med nami doživlja spremembe na svoj način. Za njihovo obvladovanje kaj drugega kot učenje in nekaj poguma res ne pomaga. Alenka hrabro utira novo delovno pot. Pogumno na zemljevidu uveljavlja Babno Polje in ne – kot mnogi med nami – bele, ups, zdaj zelene Ljubljane. Babno Polje je gotovo bolj zeleno, a deležno manj pozornosti, blaginje in samozadostnega občutka neodvisnosti. Kar se namreč v Ljubljani odloči, zelo verjetno občutijo tudi Babnopoljci, za obratno pa se lahko vprašamo, če velja. Pa naj tokrat za to poskrbi ACS: če se kaj dobrega v Babnem Polju zgodi, želimo slaviti tudi v Ljubljani. S tem presegamo tekmovanje za dobre priložnosti in kažemo prave ljudi. Tako so ravnali v občini Loška dolina ter med njimi našli Alenko Veber z Rihtarjeve domačije (alenka.veber@rihtarjeva-domacija.si). Čestitamo ji in jo hkrati nagovarjamo, naj še naprej bogati tudi prakso izobraževanja odraslih.
Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), ACS
