Na Ljudski univerzi Celje smo v okviru evropskega projekta Pasti stereotipov (Stereotype Trap) povezali raziskovanje, izobraževanje in ustvarjalnost mladih. S sedmimi delavnicami, ozaveščevalno kampanjo in javnim dogodkom smo odprli vprašanje, kako spolni stereotipi vplivajo na delitev gospodinjskih in skrbstvenih del ter kako lahko z sodelovanjem prispevamo k pravičnejši družbi.
Kdo kuha, pospravlja in skrbi za druge?
Ali so gospodinjska opravila res ženska odgovornost? Kdo v družini načrtuje obveznosti in skrbi, da je vse urejeno? In zakaj nekatera opravila še vedno povezujemo z ženskami, druga pa z moškimi?
Spolni stereotipi se oblikujejo že v otroštvu ter vplivajo na naša pričakovanja, odločitve in razumevanje družbenih vlog. Poseben izziv predstavlja tudi t. i. mentalno breme – nevidni del skrbi, ki vključuje načrtovanje, organiziranje in predvidevanje vsakodnevnih potreb družine.
V mednarodni raziskavi v okviru projekta je sodelovalo 1.637 oseb iz osmih evropskih držav, od tega 811 mladih, starih od 12 do 18 let, in 826 odraslih. Odprla je pomembna izhodišča za nadaljnje ozaveščanje o tematiki. Podatki, obravnavani v projektu, kažejo, da ženske v Sloveniji opravijo približno uro in pol več neplačanega gospodinjskega in skrbstvenega dela na dan kot moški.
Mladi niso le udeleženci, temveč soustvarjalci
Na Ljudski univerzi Celje smo med decembrom 2025 in januarjem 2026 izvedli sedem delavnic. Vključili smo 122 učencev in dijakov, starih od 12 do 18 let. Z interaktivnimi metodami smo jih spodbudili k razmisleku o delitvi gospodinjsko-skrbstvena dela in pričakovanjih, povezanih z družbenimi vlogami žensk in moških. Svoje poglede so izražali v razpravah, kvizih in ustvarjalnih nalogah ter oblikovali plakate in slogane.
Sodelovanje z mladimi smo nadaljevali tudi pri oblikovanju medijske kampanje Stopi v druge čevlje. Pri oblikovanju koncepta in gradiv smo sodelovali z dijaki programa medijski tehnik na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije. Dijaki so sodelovali pri ustvarjanju vsebin, namenjenih njihovim vrstnikom in širši javnosti. Kampanja je vključevala objave na družbenih omrežjih, plakate, nalepke in QR-kode z vprašanji za razmislek.
Kakšen je bil odziv na kampanjo?
Kampanjo smo med junijem in septembrom 2026 izvajali v Celju in okolici, tako na spletu kot v javnem prostoru. Na TikToku je bilo zabeleženih približno 43.100 ogledov, na Facebooku pa 2.360. Z uličnimi promocijskimi materiali smo ocenili, da smo dosegli približno 1.000 ljudi.
Prek QR-kode smo udeležence povabili tudi k izpolnjevanju vprašalnika, s katerim smo preverjali odzive in spodbudili razmislek o delitvi gospodinjskih in skrbstvenih obveznosti. Zbrali smo 100 izpolnjenih vprašalnikov. Med sodelujočimi jih je 81 % navedlo, da je kampanja oziroma obravnavana tematika pomembno ali vsaj nekoliko vplivala na njihovo razmišljanje. Pri vprašanju o nadaljnjih namerah jih je 43 % izrazilo, da si bodo prizadevali za bolj enakovredno delitev odgovornosti, 16 % pa jih je želelo natančneje spremljati porabo časa za posamezna opravila.
Pomemben del aktivnosti je bil tudi javni dogodek 23. septembra. V dvorani Metropol v Celju smo povezali približno 150 učencev, dijakov, učiteljev in drugih pedagoških delavcev. Z okroglo mizo, predstavitvijo kampanje in razstavo smo nadaljevali pogovor o spolnih stereotipih in možnostih za spremembe v vsakdanjem življenju.
Evropsko sodelovanje za skupen cilj.
Projekt Stereotype Trap povezuje osem partnerskih organizacij: Ajuntamento d’Ontinyent (Španija), Ljudsko univerzo Celje (Slovenija), Fattoria Pugliese Diffusa APS (Italija), Commune de Grande-Synthe (Francija), Občino Alba Iulia (Romunija), Občino Lousada (Portugalska), Občino Athienou (Ciper) in Bulgarian Centre for Lifelong Learning (Bolgarija). Skupaj raziskujemo vzroke za neenakomerno delitev gospodinjskega in skrbstvenega dela ter razvijamo pristope za ozaveščanje mladih in širše javnosti.
Na Ljudski univerzi Celje smo s projektom povezali izobraževanje, sodelovanje z mladimi in ozaveščanje lokalnega okolja. Verjamemo, da je pomembno, da mladi dobijo prostor za kritično razmišljanje in možnost, da sami soustvarjajo sporočila o družbenih vprašanjih. Spolni stereotipi namreč ne vplivajo le na današnje odnose, temveč tudi na pričakovanja, možnosti in odločitve prihodnjih generacij.
Na Ljudski univerzi Celje smo v okviru evropskega projekta Pasti stereotipov (Stereotype Trap) povezali raziskovanje, izobraževanje in ustvarjalnost mladih. S sedmimi delavnicami, ozaveščevalno kampanjo in javnim dogodkom smo odprli vprašanje, kako spolni stereotipi vplivajo na delitev gospodinjskih in skrbstvenih del ter kako lahko z sodelovanjem prispevamo k pravičnejši družbi.
Kdo kuha, pospravlja in skrbi za druge?
Ali so gospodinjska opravila res ženska odgovornost? Kdo v družini načrtuje obveznosti in skrbi, da je vse urejeno? In zakaj nekatera opravila še vedno povezujemo z ženskami, druga pa z moškimi?
Spolni stereotipi se oblikujejo že v otroštvu ter vplivajo na naša pričakovanja, odločitve in razumevanje družbenih vlog. Poseben izziv predstavlja tudi t. i. mentalno breme – nevidni del skrbi, ki vključuje načrtovanje, organiziranje in predvidevanje vsakodnevnih potreb družine.
V mednarodni raziskavi v okviru projekta je sodelovalo 1.637 oseb iz osmih evropskih držav, od tega 811 mladih, starih od 12 do 18 let, in 826 odraslih. Odprla je pomembna izhodišča za nadaljnje ozaveščanje o tematiki. Podatki, obravnavani v projektu, kažejo, da ženske v Sloveniji opravijo približno uro in pol več neplačanega gospodinjskega in skrbstvenega dela na dan kot moški.
Rebeka Dečman Podergajs (rebeka.decman@lu-celje.si), Ljudska univerza Celje