V začetku oktobra je Nacionalna podporna služba EPALE Češka organizirala sestanek ambasadorjev EPALE. Predstavniki devetih držav smo imeli nalogo: predstaviti navdihujočo prakso, povezano z EPALE v domači državi.
Na povabilo NSS EPALE Slovenija sem se srečanja z veseljem udeležila, čeprav naša država ambasadorjev nima. Redno spremljam EPALE, objavljam spletne dnevnike in vire, komentiram objave kolegov. Platformo sem kot priložnost za rast izobraževalcev odraslih in učečih se v najširšem smislu pripravljena zagovarjati kjerkoli in kadarkoli. Da bi čim bolje prikazala slovenske iniciative, sem jo raziskala še globlje in se odločila, da izpostavim knjižnice in branje. Ugotovila sem namreč, da slovenske objave na EPALE poudarjajo močno vlogo te teme v izobraževanju odraslih.
Prvi dan je bil namenjen aktualnim pobudam projekta EPUO. Tudi tu je Slovenija z inovativnimi učnimi okolji zelo aktivna. Pogovor je tekel o umetni inteligenci, mikroučenju, personalizaciji učenja in osebnih spretnostih (well-being). Udeleženci prihajamo iz različnih organizacij, precej jih deluje v univerzitetnem prostoru, zato so bila tudi naša zanimanja različna. Medtem ko so nekateri svoje videnje usmerili predvsem v formalno učenje, smo drugi zagovarjali neformalne oblike – tiste, ki krepijo naše osebno življenje, v človeku utrjujejo pozitivno samopodobo in vodijo k življenjskemu zadovoljstvu. Odlično smo se dopolnjevali.
Navdihujoče prakse
Dan pred odhodom v Prago pa sem na F3ŽO vodila bralni velnes. Ta izkušnja je vplivala na spremembo izbrane teme. Na sestanku sem govorila o knjižnicah, vendar sem izpostavila branje kot iztočnico za pogovor o učenju. Pokazala sem fotografije, na katerih se med drugim družim s predsednico Republike Slovenije, pisateljem Tonetom Partljičem in drugimi predstavniki javnega življenja, pa tudi naključnimi mimoidočimi.
Ambasadorji EPALE iz Češke, Estonije, Islandije, Grčije, Litve, Madžarske, Nemčije in Slovaške so bili navdušeni nad idejo o Festivalu za tretje življenjsko obdobje in našim inovativnim pristopom, ki ga je pod okrilje vzelo gibanje Lahko.si. Knjige smo namreč podarjali in s tem ozaveščali o pomenu branja v vseh življenjskih obdobjih. Soudeležence sestanka je navdušilo tudi, da imamo žensko predsednico, ki se takole druži s starejšimi. Vprašanj je bilo toliko, da sem presegla 10-minutni okvir, ki so mi ga dali organizatorji.
Izzivi in priložnosti sodelovanja
Tema drugega dne nas je povezala neposredno z dogajanjem na platformi. V skupinah smo oblikovali konkreten primer projekta, ki bi nagovoril določeno ciljno skupino. S Karin (Nemčija), Gudrun (Islandija) in Jano (Češka) smo svoj predlog poimenovale Trust around the corner. Svojo pozornost smo usmerile v skupnostno učenje. Ocenile smo, da bi z organizacijo dogodkov v lokalni skupnosti lahko pritegnili posameznike, ki za vključevanje (učenje) potrebujejo nekaj spodbude. Tudi drugi dve skupini sta za ciljno publiko izbrali podobno skupino. Ne samo iz tega, tudi iz drugih pogovorov je mogoče sklepati, da se države soočamo s podobnimi izzivi. Njihovi izidi niso odvisni samo od izobraževalcev odraslih, ampak (žal) predvsem od politike.
Dvodnevno srečanje je zaznamovalo izjemno sodelovalno vzdušje. Morebitna napetost in trema sta izginili že po prvi igri Resnica ali laž, s katero smo se udeleženci predstavili. Kot predstavnica Andragoškega centra Slovenije sem se na ramenih velikanov v družbi strokovnjakov odlično počutila. Prvega dne mi je namreč George Koulaouzides, ambasador EPALE, sicer pa eden redkih profesorjev, ki v Grčiji poučujejo andragogiko, član Dvorane slavnih v izobraževanju odraslih in nadaljnjem izobraževanju, pokazal prejšnjega dne prejeto pošto – SIAE Newsletter, ki ga pošiljamo mednarodni mreži izobraževalcev odraslih.
Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS