Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani je 24. in 25. septembra po desetih letih ponovno gostila mednarodno konferenco pravnih in sorodnih knjižnic Jugovzhodne Evrope SEALL 2026. Dogodek z naslovom Digitalna preobrazba in regionalno povezovanje je povezal knjižničarje, informacijske strokovnjake ter predstavnike pravne in akademske skupnosti. 62 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije si je izmenjalo izkušnje in razmišljalo o prihodnosti knjižničarstva v času hitrih tehnoloških in družbenih sprememb.
Konferenco so organizirali Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS), Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani in Združenje pravnih in sorodnih knjižnice jugovzhodne Evrope (South east European association of law and related libraries – SEALL). Spodbuja izmenjavo znanja, gradiva in dobrih praks. Začetki združenja segajo v leto 2003, formalno je bilo registrirano leta 2009 na Pravni fakulteti v Beogradu.
Dekan Pravne fakultete dr. Miro Cerar je v uvodnem nagovoru spregovoril o pasteh umetne inteligence. Udeležence in nastopajoče smo pozdravili tudi predsednica ZBDS Damjana Vovk, predsednik združenja SEALL mag. Dragutin Nemec in avtorica članka v imenu organizacijskega odbora.
Dva sklopa srečanja
Prvi dan srečanja je bil namenjen pravu v digitalni dobi, odprtem dostopu do pravnih virov ter izzivom in rešitvam pri digitalizaciji. Drugega dne smo se osredotočili na prihodnost pravnih in sorodnih knjižnic med digitalno preobrazbo in umetno inteligenco.
Osrednje uvodno predavanje je imela dr. Mojca Kotar, pomočnica glavnega tajnika univerze. Predstavila je pravne podlage za odprto znanost v evropskem raziskovalnem prostoru in Sloveniji.
Nova znanja in kompetence za digitalno preobrazbo
Spremembe, povezane z digitalno preobrazbo, pomembno vplivajo tudi na delo knjižničarjev in informacijskih specialistov. Njihova vloga ni več omejena na zagotavljanje gradiva in pomoč pri iskanju informacij. Vse bolj se vključujejo v podporo raziskovanju, upravljanju znanja, izobraževanju in kritičnem vrednotenju informacij. Za kakovostno opravljanje teh nalog potrebujejo tako tehnološko znanje kot tudi razumevanje uporabnikov in področja, na katerem delujejo.
Pomemben del razprave je bil namenjen odprtemu dostopu do pravnih virov in odprti znanosti. Dostopnost zakonov, sodne prakse, uradnih dokumentov in znanstvenih rezultatov je bistvena za raziskovanje, izobraževanje ter preglednost delovanja družbe. Knjižnice imajo pri tem pomembno vlogo, saj informacije organizirajo, omogočajo njihovo lažje odkrivanje in uporabnikom pomagajo presojati njihovo kakovost.
Nenehno izpopolnjevanje, pridobivanje novih spretnosti in izmenjava dobrih praks knjižničarjem in informacijskim strokovnjakom omogočajo hitro odzivanje na spremembe. Za strokovni razvoj knjižničarjev je torej ključno vseživljenjsko učenje. Delodajalci, ki se tega zavedajo, zaposlenim omogočajo dostop do izobraževanja in strokovnega povezovanja.
Dostop do znanja in odgovorna uporaba umetne inteligence
Dogajanje drugega dne je imelo naslov Prihodnost pravnih in sorodnih knjižnic: med digitalno preobrazbo in umetno inteligenco. Razprava se je še izraziteje usmerila v prihodnost knjižnic in knjižničarskega poklica. Uvodno vabljeno predavanje doc. dr. Ines Vodopivec Umetna inteligenca kot javno dobro je odprlo širši razmislek o tem, kakšno umetno inteligenco želimo ter kakšna naj bo pri njenem razvoju in uporabi vloga knjižnic.
Umetna inteligenca prinaša nove možnosti za razvoj knjižničnih storitev. Hkrati odpira vprašanja zanesljivosti informacij, varstva podatkov ter etične in odgovorne uporabe tehnologije. Zato je pomembno, da knjižničarji razvijajo sposobnost kritične presoje in uporabnike spodbujajo k premišljenemu ravnanju z informacijami.
Regionalno povezovanje kot spodbuda za razvoj in sodelovanje
Konferenca je pokazala, da sodelovanje pomaga knjižnicam pri skupnem reševanju izzivov digitalizacije, razvoju kompetenc zaposlenih in iskanju novih pristopov k delu. Hkrati krepi prepoznavnost knjižničarske stroke in omogoča, da se izkušnje posameznih ustanov prenašajo v širše strokovno okolje.
Specialni knjižničarji morajo imeti v organizacijah aktivnejšo vlogo, ki presega zgolj tehnično podporo procesom. Zato je smiselno, da na tem področju poglabljajo svoje kompetence. Na konferenci so bile opredeljene potrebe, ki utemeljujejo proaktivno zagovarjanje vloge knjižničarjev in informacijskih strokovnjakov.
Sporočilo konference SEALL 2026 je pomembno tudi za širše področje izobraževanja odraslih: v hitro spreminjajočem se okolju so vseživljenjsko učenje, sodelovanje in kritično vrednotenje informacij nujni za osebni in strokovni razvoj. Knjižnice pri tem niso zgolj posrednice informacij, temveč pomembne partnerice pri ustvarjanju družbe znanja.
Udeleženci so izrazili zadovoljstvo nad vsebino dogodka. Izrazili so prepričanje, da je treba začeto sodelovanje nadaljevati. Naslednje srečanje združenja SEALL, ki omogoča regijsko sodelovanje, bo v Sarajevu.
Violetta Bottazzo (Violetta.bottazzo@gmail.com), Sekcija za specialne knjižnice pri ZBDS