Vključenost odraslih (25–64 let) v vseživljenjsko učenje (VŽU) po podatkih Ankete o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu (ANP) se je v Sloveniji leta 2025 nekoliko zmanjšala. Z 22,8 % pa je četrto leto zapored presegla cilj Strategije razvoja Slovenije 2030 in cilj Resolucije o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030, kjer je določena pri 19 %. Med članicami EU je zaostajala le za Švedsko, Dansko in Nizozemsko, ki so bile leta 2026 vodilne inovatorke po Evropskem inovacijskem indeksu, ter za Finsko in Estonijo. Udeležba je v primerjavi z drugimi državami visoka. Ob nizkih bralnih, matematičnih, digitalnih idr. spretnostih ter hitrih spremembah na delovnih mestih in v vsakdanjem življenju pa so velike tudi potrebe odraslih po izpopolnjevanju obstoječih in pridobivanju novih spretnosti. Upoštevati moramo namreč digitalizacijo, tehnološki razvoj, demografske spremembe, migracije, podnebne spremembe idr. trende.
V Sloveniji je zaznati pomembne razlike glede na spol, starost, izobrazbo, državljanstvo in oviranost. Leta 2025 je bila vključenost pri vseh socialnoekonomskih skupinah prebivalcev višja kot v povprečju EU. Tudi razlike med ženskami in moškimi, mlajšimi in starejšimi, nizko izobraženimi in terciarno izobraženimi (gl. graf) so bile večje. Močnejša odstopanja so bila tudi med državljani in nedržavljani ter med osebami z oviranostjo in osebami brez oviranosti. Čeprav so ranljivi opredeljeni kot ciljna skupina Resolucije o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030, po vključenosti že več let zaostajajo za drugimi. Zato je pomembno tej skupini nameniti večjo pozornost, krepiti razvijanje izobraževalnih programov ob upoštevanju njihovih potreb, omogočati dostopnost izobraževanj v lokalnem okolju ter krepiti dejavnosti ozaveščanja o pomenu VŽU za osebni, poklicni idr. razvoj.
Razlike v vključenosti v VŽU se kažejo tudi glede na status aktivnosti odraslih. Leta 2025 je bila vključenost največja pri delovno aktivnih. Sledili so brezposelni, najmanjša pa je bila pri neaktivnih osebah (npr. upokojencih). Odstopanja so tudi med zaposlenimi. Glede na dejavnost je bilo največje v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, najmanjše pa v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, saniranja okolja. Glede na poklicno skupino je bila največja razlika pri strokovnjakih in najmanjša pri poklicih za preprosta dela. Pri vseh dejavnostih in poklicnih skupinah je bila večja kot v povprečju EU, večje kot v tem povprečju pa so bila tudi odstopanja med njimi. Kljub v mednarodni primerjavi veliki vključenosti zaposlenih v vseživljenjsko učenje je pomembno njihovo vključenost v izobraževanje in usposabljanje še dodatno spodbujati. Raziskava Svetovnega gospodarskega foruma Future of jobs report 2025 namreč kaže, da bi po oceni delodajalcev dodatna usposabljanja potrebovalo 27 % zaposlenih v Sloveniji. Med letoma 2025 in 2030 pa naj bi se pri zaposlenih spremenilo 37 % spretnosti. Zato je pomembno razvijati programe izobraževanja in usposabljanja ob upoštevanju trenutnih in prihodnjih ocenjenih potreb, spodbujati sodelovanje med različnimi deležniki ter krepiti kulturo VŽU v delovnih okoljih.
Več o vključenosti odraslih v vseživljenjsko učenje lahko preberete v prispevku v spletni rubriki ACS InfO-Mozaik.
Mag. Tanja Čelebič (tanja.celebic@gov.si), UMAR