Kako starejšim približati uporabo umetne inteligence, je bila rdeča nit medgeneracijskega dogodka Dedi in babi AI HECatlon. Več kot 50 starejših od 65 let je s pomočjo dijakov programa tehnik računalništva odkrivalo zagate pri uporabi tehnologije, ki jim lahko precej pomaga pri vsakdanjih opravilih.
Izobraževanje ima pomembno družbeno moč in vpliv na kakovost življenja posameznika in generacij, zato verjamemo, da morajo biti tudi srednje šole danes mnogo več kot le prostor pouka. So središča povezovanja, medgeneracijskega sodelovanja in vračanja znanja lokalnemu okolju.
Šolski center Celje in partnerji so dogodek pripravili, da bi krepili zavest o pomenu vseživljenjskega učenja.
Umetno inteligenco vidimo kot podporo, ne kot nadomestilo človeka. Starejšim lahko pomaga pri spremljanju zdravja, opominjanju na jemanje zdravil ter pri vsakodnevnih opravilih s pomočjo pametnih naprav.
Tudi knjižnice danes niso več zgolj prostori knjig, temveč stičišča znanja, dialoga in medgeneracijskega učenja. Ob hitrem tehnološkem razvoju imajo pomembno nalogo pri opolnomočenju starejših. Pomagamo jim razumeti svet, ki se hitro spreminja, ter jih spodbujamo k samozavestni uporabi digitalnih orodij.
Učenje nima starostne omejitve
Sodelovanje v izobraževalnih dejavnostih starejšim ohranja radovednost, omogoča pridobivanje novih, praktičnih veščin za kakovostno preživljanje prostega časa ter krepi samozavest za aktivno sobivanje v sodobni digitalni družbi. Enako pomemben del vključevanja v izobraževanje pa je tudi druženje, saj nova poznanstva in medsebojni stiki bistveno prispevajo k dobremu počutju, socialni vključenosti in medgeneracijski povezanosti.
Starejše želimo spodbuditi, da učenje prepoznajo kot priložnost za večjo samostojnost in jih informiramo o dostopnih možnostih izobraževanja v njihovem okolju, naslavljamo strahove in predsodke ter poudarjamo, da za nova znanja, poznanstva in nove začetke ni nikoli prepozno.
Dogodek je bil večplastno pomemben in je pokazal predvsem, kako zelo so ljudje željni snidenja z nekdanjimi sodelavci, klepeta s someščani ipd. Razpoložljive raziskave kažejo, da za dobro počutje starostnika ni pomembna samo redna vadba, ampak tudi druženje, ohranjanje stikov. Danes to ni več samoumevno in številni starejši, posebno z obrobja mest in z nizkimi dohodki, ostajajo za štirimi stenami. Če smo vsaj enega spodbudili, da bo pristopil do katere od organizacij in poiskal priložnost, da se nauči nečesa novega, gre na predstavo ali jogo v mestni park, smo dosegli cilj.
Špela Kumer (spela.kumer@sc-celje.si), Šolski center Celje