Marca sem se udeležila mobilnosti zaposlenih Erasmus+, sledenje na delovnem mestu, v mestu Caen (Francija) v organizaciji Crea Spectacles (Explor’Acting). Spoznavali smo, kako je lahko gledališče orodje za socialno vključevanje. Po prihodu domov je bil čas, da pridobljeno znanje prenesem naprej in ga uporabim tudi pri svojem delu, in sicer kot svetovalka in organizatorica v izobraževanju odraslih.
Iz mobilnosti sem prinesla veliko vtisov, pridobljenih metod in izkušenj. Nekaj časa sem potrebovala, da sem jih ponotranjila. Nato sem jih začela uporabljati ter jih posledično prenašati tudi naprej, med drugim tudi na tim sodelavcev.
Sodelavcem sem na kratko predstavila svojo mobilnost na splošno, kaj je bila tema in kako je potekala. Z njimi sem delila tudi izkušnje in doživljanja učenja. Želela sem podati praktično izkušnjo gledaliških metod in tehnik, zato nisem dolgovezila s teoretičnim delom, ampak sem prešla kar na primere.
Sledila je evalvacija. Zanimalo me je, katere predstavljene metode so se zdele sodelavcem najbolj zanimive ali uporabne, kje vidijo možnost uporabe teh metod pri svojem delu. Želela sem pridobiti njihovo mnenje o tem, za katere skupine odraslih bi bile te metode najbolj primerne, in ali vidijo kakršnekoli izzive pri uporabi teh metod v delovnem okolju.
Splošne ugotovitve so, da sodelavci ocenjujejo gledališke metode in tehnike kot zelo uporabne, inovativne in prenosljive v prakso. Vidijo, da je gledališka metoda na splošno dobro orodje za spodbujanje skupinske dinamike, komunikacije, sproščenosti in aktivnega vključevanja posameznika.
V delovnem okolju se je pokazala velika možnost uporabe metod in tehnik na področju izobraževanja odraslih. Izpostavljena je bila predvsem uporaba pri skupinskem delu, neformalnem izobraževanju in delu z ranljivimi skupinami. Prav tako se je pokazalo, da so te metode in tehnike prepoznali kot vsestransko uporabne in prilagodljive za različne starostne in ciljne skupine.
Sodelavci ocenjujejo, da so gledališke metode in tehnike uporabne in izvedljive v našem delovnem okolju. Vendar pa pri uporabi vidijo nekaj izzivov: začetno zadržanost udeležencev, vzpostavitev varnega vzdušja ter prilagajanje uporabe metod in tehnik. Prepoznavajo, da bi lahko gledališka metoda na splošno obogatila izobraževalni proces pri odraslih.
Vtis sodelavcev je bil pozitivno naravnan. Prenos znanja so ocenili kot strokovno kakovosten, praktično naravnan in uporaben za nadaljnje delo. V gledališki metodi vidijo na splošno doprinos k izobraževanju odraslih in našemu nadaljnjemu delu. S tem se strinjam tudi sama, saj to potrjujejo tudi rezultati pri implementaciji v moje delo na področju izobraževanja odraslih.
Mateja Lapuh (mateja.lapuh@lukrsko.si), LU Krško