V okviru profesionalnega razvoja v izobraževanju odraslih sem se marca udeležila mobilnosti Erasmus+. V mestu Caen (Francija) sem pet dni v praksi opazovala metode, ki jih je naš gostitelj, Créa spectalces – Explor’acting, uporabljal pri delavnicah z odraslimi. Šlo je torej za sledenje na delovnem mestu, tematika je bila izjemno zanimiva: gledališče kot orodje za socialno vključenost (Theatre as a tool for social inclusion). V ospredju so bili pristopi, ki spodbujajo aktivno sodelovanje udeležencev, opolnomočenje posameznikov ter vključevanje ranljivih skupin, zlasti priseljencev, ob hkratnem razvoju socialnih in komunikacijskih veščin.
Gledališče kot orodje za socialno vključevanje
Gledališče je lahko močno orodje za socialno vključevanje, saj ljudem omogoča, da se izrazijo na drugačen, ustvarjalen način. V varnem okolju spodbuja sodelovanje, povezovanje in razumevanje med udeleženci z različnimi izkušnjami. Skozi igro in skupinsko delo krepi samozavest, komunikacijo ter občutek pripadnosti skupini, zato je še posebej uporabno pri delu z ljudmi, ki se v družbi težje vključujejo.
Participativne gledališke metode v praksi
Delavnice, ki smo jih opazovali, so zajemale različne vidike uporabe gledaliških metod pri delu z ranljivimi skupinami. Opazovali smo uvodne in povezovalne aktivnosti, vaje za skupinsko dinamiko in improvizacijo ter različne pristope, ki vključujejo uporabo telesa, prostora in glasu kot učnih orodij. Pomemben del je bil namenjen tudi razvijanju zavedanja telesa, neverbalni komunikaciji, izražanju čustev z besedami in brez njih ter delu z besedilom, intonacijo in ritmom. Spoznali smo tudi uporabo vsakdanjih predmetov in lutk kot izhodišča za ustvarjanje zgodb in spodbujanje izražanja.
Program je vključeval vsakodnevno refleksijo, prepoznavanje dobrih praks in razmislek o prenosu znanja v lastno okolje. Ves čas sta bila v ospredju vloga vodje delavnic ter pomen ustvarjanja varnega in spodbudnega učnega okolja, zlasti pri delu z odraslimi in ranljivimi skupinami.
Od izkušnje k praksi
Različne tehnike, ki sem jih opazovala med sledenjem na delovnem mestu, sem uspešno prenesla v prakso pri delavnicah pogovora v slovenskem jeziku za migrante, katerih cilj je lažja integracija. Bile so dobrodošla sprememba, saj so bili zaradi drugačnega pristopa udeleženci bolj sproščeni, hkrati pa so preproste tehnike omogočale lažje vključevanje v aktivnost. Kot posebno učinkovite so se izkazale vaje za sproščanje in krepitev skupinske povezanosti ter uporaba različnih predmetov kot izhodišča za pogovor. Izredno dobro pa so udeleženci sprejeli uporabo slikovnih kartic družabne igre Dixit, ki so služile kot spodbuda za izražanje čustev, pripovedovanje zgodb in odprt pogovor, ob tem pa smo se pri njihovi uporabi ob izvirnih interpretacijah udeležencev marsikdaj tudi od srca nasmejali.
Izzivi in priložnosti pri implementaciji metod
Implementacija gledaliških metod prinaša tako izzive kot priložnosti. Med izzivi je predvsem prilagajanje metod značilnostim in velikosti skupine, namenu izobraževanja ter razpoložljivemu času. Pri delu s priseljenci je pomembno upoštevati tudi nivo znanja slovenskega jezika, kar vpliva na izbiro aktivnosti in način podajanja navodil.
Kljub temu te metode ponujajo številne prednosti, saj spodbujajo aktivno sodelovanje, povezanost, kreativnost, izražanje ter razvoj samozavesti. Ob ustrezni prilagoditvi so lahko zelo učinkovite pri delu z raznolikimi in medkulturnimi skupinami.
Mobilnost Erasmus+ kot orodje za profesionalni razvoj, nepozabna kulturna izkušnja in priložnost za izmenjavo izkušenj
Mobilnost Erasmus+ je bila pomembna priložnost za moj profesionalni razvoj, saj mi je omogočila pridobivanje novih znanj, metod in pristopov, ki jih lahko vključim v svoje nadaljnje delo, spoznala sem novo delovno okolje, ljudi in različne prakse. Izmenjava izkušenj z mednarodnimi sodelavci je dodatno prispevala k širjenju pogledov ter krepitvi strokovne mreže in sodelovanja.
Bivanje v Franciji mi je poleg izobraževanja omogočilo tudi raziskovanje novih krajev in kulturnih znamenitosti. Poleg kraja našega bivanja smo si ogledali tudi obalno mesto Arromanches, kjer spomenik druge svetovne vojne v današnjem času še posebej spodbuja k razmisleku o zgodovini in miru. Nepozaben vtis pa je name naredil tudi Mont Saint-Michel, izjemna arhitekturna in naravna znamenitost, ki navdušuje s svojo edinstveno podobo in atmosfero.
Urša Pukl (ursa.pukl@upi.si), UPI-ljudska univerza Žalec