V Podjetniškem inkubatorju Kočevje smo 4. februarja izvedli delavnico po modelu Climathon. Namenjena je bila zelo praktičnemu cilju: kako narediti lokalno pridelano hrano dostopnejšo in prepoznavnejšo ter pri tem povezati ključne akterje. Podobnih dogodkov ali delavnic smo se v manjšem obsegu v preteklosti lotili že večkrat. Tokrat pa se je zgodilo nekaj, kar ni samoumevno: ljudje so se ustavili in prisluhnili drug drugemu. Razmišljali so o tem, kako lahko skupaj delujemo za bolj povezan in bivanju prijazen kraj. Ni bilo velikega pompa, ne zapletenih predstavitev – le jasen namen: pogledati, kaj v našem lokalnem prehranskem sistemu že deluje, kje se zatika in kje so priložnosti, ki jih lahko izkoristimo. Prav ta preprostost je sprostila prostor za živahno razmišljanje, sproščene pogovore in takšno energijo, ki si jo organizatorji potihoma želimo, a je ne moremo nikoli zares načrtovati.
Trije navdihi, tri zgodbe, en skupni imenovalec
Delavnico smo začeli tam, kjer se dobre zgodbe vedno začnejo – pri ljudeh, ki nekaj ustvarjajo z rokami, znanjem in srcem. Gobnjak, kjer gobe rastejo na bazi žagovine, preraščeni z glivnim micelijem. Zavod Eneja, kjer nas čebele učijo potrpežljivosti in skupnosti. In Pr’ Poloni in Juriju, kjer nastaja fermentiran česen – produkt, ki dokazuje, da se inovativnost odlično počuti tudi na podeželju. Zgodbe dobrih praks so delavnici dale konkreten okvir: od krožnega pristopa pri gojenju gob, do čebel in skupnosti, ter do predelave in predstavitve lokalnih izdelkov. Brez velikih besed, z veliko uporabnih izkušenj. Vsaka zgodba je odprla drugačen pogled na lokalno pridelano hrano, vse pa so nosile isto sporočilo.
Trajnost ni ideja. Je zaporedje majhnih odločitev, ki jih moraš sprejemati vsak dan, tudi takrat, kadar se ti ne splača. Včasih so neprijetne, včasih zahtevajo pogum, a vedno gradijo nekaj, kar presega posameznika.
Ko se za isto mizo usedejo vsi – od osnovnošolcev do podjetnikov
Udeleženci delavnice so bili po skupinah namenoma pomešani. Od osnovnošolcev do upokojencev, od pridelovalcev, podjetnikov, strokovnjakov in predstavnikov ustanov. Energija v prostoru je presegla vsa pričakovanja, vsi so bili izjemno aktivni. Večina je delavnico ocenila kot odlično ali zelo dobro, kar nas je posebej razveselilo. Nekateri so celo pripomnili, da bi lahko imeli takšne dogodke pogosteje, saj so se počutili slišane, vključene in – kar je največ vredno – pomemben del lokalne zgodbe.
Posebej velja izpostaviti, da so se med udeleženci že med delom oblikovale nove povezave in ideje za partnerstva, kar je dober temelj za nadaljnje korake. Hitro so ugotovili, da se ne pogovarjajo le o hrani, temveč o tem, kaj pomeni živeti v Kočevju, kakšno skupnost si želimo in kako lahko izboljšamo stvari, ki so nam kot prebivalcem res blizu. Mladi so glasno poudarili, da rabimo več ozaveščanja in informiranja, več dejanj in manj govorjenja. Starejši so dodali svoje izkušnje – kako je včasih težko, kaj je bilo že preizkušeno, kaj deluje in kje se da še marsikaj narediti drugače. Nastal je dialog, kot ga pogosto pogrešamo: neposreden, spoštljiv in usmerjen v prihodnost.
Ideje, ki so vznemirile domišljijo
Med predlogi, ki so se izkristalizirali, je veliko takih, ki bi lahko hitro postali realnost: spletno-fizična tržnica Kočevska košarica, mobilna tržnica, ki bi lahko dosegla tudi bolj oddaljene prebivalce, dostava lokalnih izdelkov na prevzemne točke, predstavitev lokalnih ponudnikov s panoji v parku, šolski vrtički in delavnice za krepitev odnosa do hrane, vključevanje sezonskih receptov. Te zamisli so hkrati pragmatične in polne občutka za skupnost. Pokažejo, da imamo v Kočevju veliko znanja in še več volje – le povezati ju je treba.
Najlepši del? Občutek, da smo skupaj res naredili nekaj dobrega
Evalvacija delavnice je razkrila, da so bili udeleženci izjemno zadovoljni. Ne le z vsebino — tudi s tem, kar se je zgodilo med ljudmi. Veliko jih je omenilo, da so se počutili resnično vključene, da so lahko povedali svoje mnenje, da so se povezali z ljudmi, ki jih sicer srečujejo samo na tržnici ali v trgovini, ne pa za isto mizo. Ko smo ob zaključku zastavili vprašanje, ali si želijo še več takšnih dogodkov, odgovori niso puščali dvomov: da, seveda.
Del evropske zgodbe, ki jo soustvarjamo doma
Delavnica je bila izvedena v okviru mednarodnega projekta FoodCoP, ki povezuje 14 partnerjev iz devetih držav in spodbuja razvoj trajnostnih prehranskih sistemov. Kočevje je eno od evropskih okolij Startup Village, kjer se prepletata podjetniška miselnost in skrb za prostor. Zato je bila takšna delavnica naraven in pomemben korak naprej.
Kaj pa zdaj?
Čeprav se je delavnica končala, se pogovor ni. Zorenje idej se nadaljuje – morda v obliki projekta, morda partnerstva, morda kot majhna sprememba, ki jo lahko vsak od nas naredi že danes.
Včasih je dovolj že to, da si priznamo, da je skupnost naša največja priložnost.
In kot je eden od udeležencev zapisal v evalvaciji: »Všeč mi je bilo, ker smo se povezali. To potrebujemo.«
Strinjamo se.
Sonja Hribar (sonja.hribar@lu-kocevje.si) in Nina Palčič (nina.palcic@lu-kocevje.si), Ljudska univerza Kočevje
Projekt FoodCoP financira Evropska unija v okviru programa Obzorje Evropa (Horizon Europe).