Zgodba o osamosvojitveni vojni, o izbrisanih in osebni identiteti. Osebna zgodba, ki nas je spodbudila k razmišljanju o doživljanju leta 1991, vojnah in življenju posameznikov z migrantskim ozadjem.
Heeej, ej, kam pa te ti greš, Stojanovićka?« »Kam? V zaklonišče vendar. Zakaj?« vprašam začudeno. »Ja, to pa nea gre tak, čaki malo,« reče z nasmehom. »Tvoj stari nas bombardira, ti boš pa tu z nami v zaklonišču al ka??!« Ljudje tečejo proti zaklonišču, le midva z bratom hodiva počasi, korak za korakom, v nasprotno smer. Brez besed se vrneva v stanovanje, Vlado se takoj skrije v svojo trdnjavo.
Roman, ki nas je senzibiliziral za temo, o kateri številni posamezniki ne vemo prav veliko.
Knjiga Okupatorjeva hči pripoveduje zgodbo mladega dekleta, ki se znajde med izbrisanimi. O njej smo se pogovarjale na novembrskem bralnem srečanju ACS. Dekle, ki sebe dojema kot Slovenko, začne okolica čez noč obravnavati kot priseljenko, izdajalko slovenskega naroda in nezaželeno prebivalko, ki mora Slovenijo zapustiti. Študentka Katarina se, tako kot verjetno tudi večina njenih vrstnikov, ne zaveda prav dobro, kaj se dogaja. Ne more verjeti, da je zaradi svojega priimka in očetovega poklica izbrisana iz registra stalnega prebivalstva Slovenije in posledično za več let za družbo neha obstajati. Vztrajnost in iznajdljivost sta ji pomagali ostati doma. Cena je bila visoka: popolna odsotnost socialne varnosti, doma in izkoriščevalska delovna razmerja.
Vojna za Slovenijo
Velikokrat slišim, da je ta vojna trajala le deset dni in da ni veliko povedati. Tema je sicer vključena v učni načrt zgodovine. Zavod RS za šolstvo je v letu 2008 izdal s tem povezan priročnik za učitelje osnovnošolske in srednješolske zgodovine. Kljub temu pa članice bralnega kluba zaznavamo, da se o tem času (pre)malo pogovarjamo. Generacije, ki tega časa nismo doživele, o tem skoraj nič ne vemo. Obisk Parka vojaške zgodovine Pivka utegne to spremeniti na bolje.
Zgodovinski dogodki so posameznike zaznamovali na zelo različne načine. Tudi med članicami bralnega kluba je tako. Od povsem vsakdanjega in nemotenega življenja do strahu pred izgubo bližnjih, ki so bili mobilizirani. Ravno zato, ker je osebno, je doživljanje zgodovinskega časa vredno izpostaviti pri našem strokovnem delu. Izkušnja vojne in njene posledice na posameznika so izjemno raznolike. Nekomu lahko vzame vse, za drugega se ne spremeni praktično nič.
izbrísani -ega m (ȋ)
državljan druge države, naslednice nekdanje SFRJ, ki je živel na območju Slovenije in bil od 26. 2. 1992 izbrisan iz registra stalnega prebivalstva Slovenije: podpirati izbrisane; ureditev statusa izbrisanih; zakon o izbrisanih
Izbrisani
Okupatorjevi hčeri (gre za avtobiografski roman) je vojna vzela praktično vse. Dom, družino, prijateljstva, osebno svobodo.
»Jaz dolgo nisem vedela za to,« je bil odziv, ki ga je bilo težko priznati. Gre za temo, ki ni izpostavljena. 25.671 posameznikov pa je to usodo doživelo. Kdo je bil izbrisan? »Državljani drugih republik nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki so imeli v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, in v roku šestih mesecev od uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije niso zaprosili za državljanstvo Republike Slovenije.« (vir)
Še vedno pa ne gre ne za medijsko ne literarno izpostavljeno področje. Okupatorjeva hči poleg Mazzinijevega romana in istoimenskega filma Izbrisana predstavlja eno redkih literarnih del, ki se ukvarja z izbrisanimi.
Osebna identiteta
»Vsak ima v familiji nekoga na -ić,« je izjava ene od udeleženk bralnega kluba. Kaj definira posameznika: njegov rojstni kraj, država rojstva, rojstna država staršev, priimek, subkultura in/ali s čim se identificira sam? Junakinjo romana je opredeljevalo mnogo tistega, s čimer se sama ni poistovetila. Zato ni mogla razumeti, zakaj ne more živeti običajnega življenja v državi, ki je zanjo predstavljala dom. Zakaj jo tako družina kot policija skuša poslati v državo, kamor je hodila zgolj na počitnice?
Z osebno identiteto so imeli težave tudi nekateri, ki so sicer imeli urejeno prebivališče, vendar je njihov priimek kazal priseljensko ozadje. To stanje lahko razširimo tudi na današnji čas na širše družbene skupine, ki se zaradi svojega družinskega izvora še vedno soočajo z ovirami.
Knjiga je v nas spodbudila sočutje in nas združila v razumevanju življenjskih situacij različnih ranljivih skupin odraslih. Približala nam je tematiko izbrisanih, zato jo članice bralnega kluba kljub očitnim napakam priporočamo v branje vsem strokovnim sodelavcem v izobraževanju odraslih in širši javnosti.
Meta Brečić-Ločičnik (meta.brecic-locicnik@acs.si), ACS