Na Zasavski ljudski univerzi (ZLU) zadnja leta beležimo vse večje število tujcev iz različnih držav, ki iščejo možnosti in pomoč pri učenju slovenščine. Tako pri svetovalnem delu s tujci kot tudi pri izvajanju tečajev in izpitov iz slovenščine za tujce se srečujemo s številnimi izzivi. Zato smo 18. septembra v okviru Dnevov svetovanje za znanje organizirali strokovni dogodek. Želeli smo predstaviti in izmenjati možnosti, dobre prakse in izzive učenja slovenščine za tujce v naši regiji ter poiskati nove možnosti povezovanja.
Dogodek smo namenili tako strateškim partnerjem svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih v Zasavju kot tudi širši strokovni javnosti. Združil je predstavnike različnih javnih in izobraževalnih ustanov, podjetij, društev ter drugih nevladnih organizacij.
V prvem delu so svoje izkušnje, dobre prakse in izzive predstavili predstavniki Upravne enote Trbovlje, Zasavske ljudske univerze, Zavoda RS za zaposlovanje, OS Trbovlje, podjetij Steklarna Hrastnik in Eti Izlake ter OŠ Narodnega heroja Rajka iz Hrastnika. Predstavljeni so bili:
- vloga upravnih enot pri izvajanju Uredbe o zagotavljanju pomoči pri vključevanju tujcev, ki niso državljani EU, pravice in obveznosti tujcev ter pogoji za pridobitev dovoljenj za prebivanje, pri čemer je znanje slovenščine eden od ključnih pogojev;
- celostna podpora tujcem pri učenju slovenščine in opravljanju izpitov iz znanja slovenščine za tujce na ZLU. Vključuje uvodno svetovanje pomoči pri izbiri ustreznega programa, različne tečaje slovenščine ter skupinske in individualne priprave na izpit. Dodali smo izzive pri učenju slovenščine, kot so raznoliko predznanje, motivacija, delovni čas in jezikovne ovire;
- podpora Zavoda RS za zaposlovanje pri zaposlovanju tujcev ter možnosti učenja slovenščine za hitrejšo integracijo na trg dela ter potreba po regijskem koordinatorju, ki bi podpiral integracijo in medkulturno povezovanje;
- praktični izzivi podjetij, med katerimi so najpogostejši jezikovne ovire in visoka fluktuacija ter težave s koordinacijo delovnega procesa in jezikovnih tečajev; izzive rešujejo z organizacijo obveznih tečajev in podporo tujcem pri obiskovanju tečajev, vizualnimi navodili, mentorstvom in medkulturnimi delavnicami;
- izzivi, s katerimi se srečujejo šole pri vključevanju tujejezičnih otrok, dodatna strokovna pomoč in spodbujanje staršev k sodelovanju;
- izkušnje dolgoletne predavateljice, ki ugotavlja, da so tujci pri učenju slovenščine zelo raznolika skupina, zato na uspeh in učinkovitost učenja vplivajo različni notranji in zunanji dejavniki. Predvsem pa je učenje jezika počasen, a nujen proces za uspešno vključevanje tujcev v slovensko družbo, saj spoznavanje jezika omogoča tudi vpogled v kulturo in vrednote naše družbe.
Srečanje je osvetlilo celostno mrežo podpore, ki tujcem odpira vrata k znanju, samozavesti in uspešni integraciji v slovensko družbo v Zasavju. Ob zaključku smo se strinjali, da je bilo srečanje nujno in bo spodbudilo nova sodelovanja ter povezovanja. Ugotavljali smo, da smo v komunikaciji s tujci pogosto preveč prilagodljivi, zato hitro posežemo po drugih jezikih, da komunikacija steče. Ustanove ne moremo prevzeti odgovornosti za to, kako tujci izkoristijo možnosti za učenje slovenščine, ki so na voljo. Vsekakor pa je pomembno, da jih pri tem podpiramo in spodbujamo, da se zavedamo enkratnosti našega jezika in kulture ter smo ponosni nanje.
Valentina Uran (valentina.uran@zlu.si), ZLU