V času, ko se svet sooča z izzivi podnebnih sprememb, izčrpavanja virov in družbenih neenakosti, trajnostni razvoj ni več le modna beseda. Postaja način razmišljanja, delovanja in sobivanja. Prav zato so Tedni izobraževanja za trajnostni razvoj tako pomembni – povezujejo številne izobraževalne ustanove, društva in posameznike po vsej Sloveniji.
Z brezplačnimi delavnicami, predavanji in praktičnimi aktivnostmi udeleženci spoznavajo, kako lahko že z majhnimi koraki prispevamo k bolj zeleni in odgovorni prihodnosti. Osrednje sporočilo ostaja enako: pri trajnostnem razvoju štejejo dejanja, ne besede.
Znanje kot temelj trajnostne družbe
Teden izobraževanja za trajnostni razvoj poteka v okviru Evropskih tednov trajnostnega razvoja med 18. septembrom in 8. oktobrom. Številne dejavnosti s področja izobraževanja odraslih (IO), namenjene vsem generacijam – od mladih do starejših, zaposlenih, brezposelnih in tistih, katerih glas se v družbi pogosto manj sliši, povezujemo s cilji trajnostnega razvoja
Cilj tednov ni le podajanje znanja, temveč tudi ozaveščanje o povezanosti okolja, gospodarstva, kulture in družbe. Trajnost se uresničuje z navadami, sprejemanjem odgovornosti in iskanjem ravnotežja med človekom in naravo.
Pet dni, pet trajnostnih tem
Delovanje Združenja izobraževalnih in svetovalnih središč Slovenije (ZiSSS) je bilo letos še posebej trajnostno obarvano. Tudi na ZLU, članici ZiSSS, smo vsak dan Tedna izobraževanja za trajnostni razvoj namenili eni od petih tem.
- Pridelava
- Hrana
- Mobilna trajnost
- Čistilne akcije in ločevanje odpadkov
- Ponovna uporaba (reuse & recycle)
Veste, da smo za vsako tematiko ustvarili tudi poučen videoposnetek? Lahko si jih ogledate na našem Facebooku.
Na ZLU smo tedne začeli z razstavo fotografij živih bitij, ki so jih pripravile udeleženke študijskega krožka V naravo z zeleno glavo, ter s predavanjem o pomenu divjih opraševalcev in ohranjanju biotske pestrosti. Namen dogodka je bil ozaveščati o vplivu trajnostnega upravljanja naravnih virov na podnebne spremembe, prehransko varnost in ravnovesje v naravi.
Trajnostna kulinarika in modrost narave
Sledile so trajnostne kulinarične delavnice v vseh treh zasavskih domovih za starejše. Udeleženci so spoznavali zdravilne in užitne rastline ter iz njih pripravljali zeliščne namaze in divje solate. Delavnice so potekale v sodelovanju z Društvom za zdravilne rastline Zasavje in spodbujale uporabo lokalnih virov, krepitev samooskrbe in spoštljiv odnos do narave.
Tudi udeleženci študijskega krožka Hrana kot most do trajnostne prihodnosti so pokazali, kako se tradicija in trajnost lahko prepletata. Na festivalu Grenadirmarš so pripravili jed s sivko, rdečo čebulo in olivnim oljem ter ob tem ozaveščali o pomenu trajnostne kulinarike. V močni konkurenci so dosegli 2. mesto!
Učenje za prihodnost
Na predavanju Irene Rotar so obiskovalci razmišljali o tem, kako osebna in skupnostna pripravljenost na nepredvidljive situacije spodbuja odgovorno ravnanje z viri, samooskrbo in solidarnost.
Za zaključek tednov smo pripravili še razstavo umetniških del. Udeleženci so pokazali, da umetnost ni le estetski izraz, temveč tudi sporočilo o odgovornem odnosu do okolja.
Vse dejavnosti so bile priložnost za srečanje generacij. Otroci, odrasli in starejši so skupaj ustvarjali, delili izkušnje in znanje ter gradili vezi, ki bogatijo skupnost.
Pogled naprej
Res je – en teden sam po sebi ne more spremeniti sveta. Lahko pa sproži verigo majhnih sprememb, ki vodijo k velikim učinkom. Ko se posameznik zave, da ima njegovo vedenje vpliv – na okolje, skupnost in prihodnje generacije – postane izobraževanje ključ do resnične trajnosti.
Teden izobraževanja za trajnostni razvoj nas vsako leto spomni, da sprememba ne prihaja le iz politik ali tehnologij, temveč predvsem od ljudi – tistih, ki se želijo učiti, rasti in živeti v sožitju z naravo.
Nikolaja Bukovšek (nika.bukovsek@zlu.si) in Laura Kmetič Jurečič (laura.kmetic-jurecic@zlu.si), Zasavska ljudska univerza