Na ZLU smo v letošnjem letu izpeljali tri ŠK z naslovi: Hrana kot most do trajnostne prihodnosti, V naravo z zeleno glavo in Ustvarjam, torej sem. Skupna jim je bila tematika trajnostnosti, vendar na različnih področjih – v kulinariki, umetnosti in skrbi za naravo.
Šele zdaj razumem, da pravo znanje ni le v glavi – enostavno mora se zasidrati v srce, zlesti pod kožo in postati del našega pogleda na svet. Šele takrat ga lahko prepričljivo prenesemo tudi na sorodnike, prijatelje, sosede in druge vrtnarje, nenazadnje tudi otroke. Četudi to pomeni samo, da jih vsakič prijazno opomnimo, da redna košnja trave ni nuja, ampak pogosto le estetska skrb; da si lahko prihranimo grabljenje listja, ker to zares ne pomeni zanemarjenega sadovnjaka; da jim podarimo seme cvetočih rastlin in da z njimi podelimo misel ali dve o žužkih in čebelah ter jih spodbujamo k opazovanju.
Od junija dalje je energična strokovnjakinja Daša Jež vodila ŠK V naravo z zeleno glavo. V središču zanimanja sta bila trajnostna samooskrba in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Glavni poudarek krožka je bil na ozaveščanju o pomembnosti divjih opraševalcev za ekosisteme in ohranjanje okolja. Različne delavnice, predavanja in terenske aktivnosti so vodili udeležence v bogat svet žuželk, invazivne vrste ter vloge posameznega opraševalca v naravi. Čeprav so se poglabljali v manj znane živalske vrste, so se zavedali širše slike o biotski raznovrstnosti, ki jo je treba ohranjati za zdrav planet.
Ob zaključku so udeleženke za širšo javnost pripravile razstavo fotografij živih bitij, ki so jih posnele med raziskovanjem in učenjem. Za navzoče so pripravile kratko predavanje o pomenu divjih opraševalcev in izmenjevalnico semen.
V študijski krožek Hrana kot most do trajnostne prihodnosti so bili vključeni uporabniki VDC Zasavje. Na kulinaričnih druženjih z Mojco in Špelo so dokazovali, da se skrb za okolje lahko začne v kuhinji. Skupaj so načrtovali, kaj bodo kuhali naslednjič. To je okrepilo občutek skupne odgovornosti in ustvarjalnosti. Pri vsaki jedi so se trudili upoštevati načela trajnostne prehrane: zmanjševanje odpadkov, lokalni izvor sestavin, minimalna poraba energije in spoštovanje hrane. Pri izvedbi je pomembno vlogo odigrala tudi Špela, ki je s svojo energijo, ustvarjalnostjo in ljubeznijo do kuhanja skupini dodala poseben pečat. Njene ustvarjalne ideje pri pripravi in postavitvi jedi so nas presenečale in navdihovale.
Posebno pozornost so namenili zeliščem – ne le v naravi, ampak tudi v jedeh. Zasadili so jih v cvetlične lonce, ki zdaj krasijo kuhinjo na ZLU. Ta mini zeliščni vrtiček ni le okras, temveč vsakodnevni opomnik, kako preprosto je lahko trajnostno ravnanje.
Pod okriljem ŠK Ustvarjam, torej sem, pa se je odvijala edinstvena zgodba ustvarjalnosti, trajnosti in povezanosti z naravo. Pod mentorstvom umetnika Matica Kosa so udeleženke krožka raziskovale preplet umetnosti in odgovornega ravnanja z okoljem. Ustvarjale so z naravnimi in recikliranimi materiali – med drugim so slikale s temperami na kose lesa, lubje in druge že uporabljene materiale, ki so tako dobili novo življenje. S tem so ne le ustvarjale umetniška dela, temveč hkrati razvijale zavest o pomenu trajnosti in spoštljivega odnosa do narave. Poleg praktičnega dela, kjer so se spoznavale z različnimi likovnimi tehnikami, načini risanja in izražanja, so pridobile tudi trdno teoretično osnovo.
ŠK se je zaključil z razstavo del, nastalih v okviru srečanj. Obiskovalci so lahko začutili moč ustvarjalnosti, ki črpa iz narave in odgovornosti do nje. Razstava je ponovno na ogled v Stari galeriji Delavskega doma Trbovlje. Vabljeni vsi, ki vas zanimajo umetnost, trajnost in zgodbe, ki nastajajo iz srca in naravnih materialov.
Kakor globalizacija briše raznolikost mest in so si vsa čedalje bolj podobna ter izgubljajo avtentičnost, tako nehote mislimo, da mora biti enaka in sterilna tudi narava okoli nas. Vendar v naravi biva urejeni kaos, vedno je. Zato zaplešimo z njim.
Laura Kmetič Jurečič (laura.kmetic-jurecic@zlu.si), Zasavska ljudska univerza