Znanstvena monografija Suše v zgodovini in njihov vpliv na okolje, družbo in prebivalstvo je izšla pri Inštitutu za novejšo zgodovino. Avtorji prispevkov prihajajo iz najrazličnejših strok. Zato so pogledi na sušo v zborniku izjemno raznoliki.
Posledice suše niso vidne le v naravi, ampak se odražajo tudi neposredno v življenju ljudi. Zgodovinski viri pričajo, kako se je slovenski človek od nekdaj boril s tem naravnim pojavom. Predniki so v struge rek polagali skale ali kamne z vklesano letnico ali ubesedenim obupom, ki so ga doživljali. T. i. kamne lakote najdemo tudi v slovenskem prostoru. Najstarejšega slovenskega prikazuje naslovnica publikacije. Našli so ga v reki Dravi in je iz leta 1834.
Svoj prispevek sta v zanimivem zborniku objavili tudi dr. Nevenka Bogataj in dr. Tanja Rupnik Vec z ACS. Raziskovali sta odziv javnosti na sušo. Z vidika kmetijske proizvodnje, pripravljenosti na katastrofe ipd. je to področje že raziskano. Avtorici sta se posvetili samoučinkovitosti odziva na ta ekstremni pojav. Njun namen je bil povezati stanje z izobraževalnimi programi, povezanimi z zdravjem in okoljem, ki smo jih razvili na ACS. Kombinirali sta raziskovalne metode, da bi ugotovili stališča in razumevanje suše. Analizirali sta obstoječe vire in literaturo ter intervjuvali in anketirali posameznike.
Na podlagi rezultatov predlagata preizkus obstoječih izobraževalnih programov za okolje in zdravje. Odziv anketirancev kaže tudi, da bi bilo smiselno v okviru VITR in zelenega prehoda razviti izobraževalni modul, osredotočen na sušo. Udeleženci izobraževanja odraslih bi okrepili realno percepcijo suše, podali racionalni odziv nanjo in zvišali samoučinkovitost odziva nanjo.
Knjiga je prosto dostopna na spletu, tiskano imamo v Knjižnici ACS. Dobrodošli!
Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS