Na ACS v okviru projekta Krepitev VŽU posebno pozornost namenjamo tudi krepitvi svetovalne dejavnosti v IO – tudi na področju ugotavljanja in dokumentiranja, s posebnim poudarkom na proučevanju pomena ugotavljanja in dokumentiranja priložnostno pridobljenega znanja.

Kadar odrasli razmišljamo o tem, kaj znamo, razmišljamo praviloma o znanjih, pridobljenih v šoli ali v okviru različnih tečajev in usposabljanj, ki smo se jih udeležili. Čeprav večino naših znanj pridobimo z vsakodnevnimi dejavnostmi in vlogami – priložnostno, vendar jim praviloma ne pripisujemo nobene vrednosti. Zakaj? Tovrstno učenje nima formalne narave in poteka brez pomoči izobraževalcev ali izobraževalnih organizacij, zato ga praviloma ne obravnavamo enakovredno, čeprav za priložnostno učenje velja, da je veliko bolj obsežno kot formalno učenje.

Priložnostno učenje ima po mnenju strokovnjakov odmevnejši učinek za odrasle od učenja, ki je vidno, a vseeno ne pride na plano. Zato je pomembno, da v postopkih ugotavljanja in dokumentiranja priložnostnega učenja uporabljamo orodja, ki odrasle spodbujajo k celoviti refleksiji njihovega učenja, saj kompetenc ne pridobivamo le v organiziranem, izobraževalnem sistemu.

V okviru študijskega obiska na Dunaju, o katerem je bil govor v junijski izdaji e-Novičk, smo v nevladni organizaciji ABZ*AUSTRIA, ki je specializirana tudi za svetovanje za izobraževanje in kariero, spoznali zanimivo orodje za ugotavljanje priložnostno pridobljenega znanja. Orodje zajema naslednja področja priložnostnega učenja:

  • obrt,
  • delo na prostem,
  • družina in prijatelji,
  • šola,
  • delo z ljudmi,
  • delo z rastlinami in živalmi,
  • delo v gospodinjstvu,
  • ročna dela.

Vsako od navedenih področij zajema različne aktivnosti, v katerih lahko odrasli pridobivajo znanje. Tako npr. delo z rastlinami in živalmi zajema zalivanje rastlin, obiranje sadja, shranjevanje sadja in zelenjave, delo na vrtu, obrezovanje grmovij, košnjo trave, hranjenje živali, skrb za živali. Odrasli pri vsaki aktivnosti, v okviru katere imajo izkušnje, zapišejo ali povedo svetovalcu, kaj in v kolikšni meri so na tem področju že delali. Prikaz okolij s pomočjo fotografij daje orodju strukturiranost in preglednost ter omogoča odraslemu, da celovito razmišlja o svojih aktivnostih – tudi tistih najbolj osebnih. Zato je dobra podlaga za identifikacijo učnih situacij odraslega, predvsem priložnostnih. Kot tako je uporabno za vse odrasle, ne glede na njihovo izobrazbo, predznanje, vključenost v izobraževanje in usposabljanje ter ne glede na to, od kod prihajajo.

Vera Mlinar (vera.mlinar@acs.si), ACS