Letos mineva trideset let, odkar je Vlada Republike Slovenije ustanovila ACS kot osrednji nacionalni javni zavod v IO. Že v prvem letu delovanja je postal nacionalno središče za razvoj in raziskave ter strokovno podporo razvoju sistema.
Ustanovitev ACS je časovno sovpadala z osamosvojitvijo Slovenije in implementacijo strategije vseživljenjskosti učenja in IO. To je prodrlo tudi v strateške in razvojne dokumente tako na globalni kot nacionalni ravni. ACS je takoj postal središče ter vozlišče razvoja in raziskav na področju IO s poudarkom na ranljivih ciljnih skupinah. Sledilo je desetletno izjemno plodno razvojno in raziskovalno delo s ključnimi rezultati, ki so zaznamovali celotno obdobje obstoja našega zavoda. Nastali so številni novi programi, razvijali sta se andragoška metodika in didaktika, krepile so se številne podporne dejavnosti. Za nadaljnje kakovostno delo so se usposobili številni strokovni delavci. Intenzivno so se razvijali svetovanje, kakovost, informacijski sistem, promocija, vrednotenje in priznavanje predhodno pridobljenih znanj in spretnosti.
Sam sem bil z ACS povezan že od samega začetka. V prvih desetih letih sem kot direktor LU Žalec s svojimi kolegi tu pridobival nova strokovna znanja in spretnosti. Sodeloval sem pri uvajanju novih programov, dejavnosti in razvojnih modelov v prakso na lokalni ravni. Prav tako sem kot praktik sodeloval v številnih nacionalnih strokovnih skupinah s strokovnjaki z ACS in MIZŠ pri pripravi novih zakonskih, strateških in strokovnih podlag v IO.
Prelomnico v novo desetletno razvojno obdobje pa vidim v letu 2004 in vstopu Slovenije v EU. S tem je Slovenija pridobila možnost črpati evropska kohezijska sredstva tudi na področju IO, medtem ko je bilo nacionalnih sredstev vse manj. Razvojni in infrastrukturni projekti so se začeli financirati preko ESS. Tako za izvajalske organizacije kot za ACS se je pričelo mučno obdobje zmanjševanja strokovne avtonomije in navajanja na birokratska in finančna pravila koriščenja teh sredstev. Konec prve perspektive je pripeljal izvajalske organizacije skoraj do finančnega zloma. Vendar smo nekako strokovno in finančno izpeljali projekte in skupaj z MIZŠ zastavili novo finančno perspektivo.
V tem obdobju se je moja vloga na ACS in povezanost z ustanovo že močno okrepila. V letu 2004 sem kot predstavnik izvajalskih organizacij prevzel štiriletni mandat članstva v Svetu zavoda. Štiri leta pozneje sta mi MIZŠ in kolektiv ACS zaupala vodenje zavoda v naslednjih trinajstih letih. To obdobje je bilo glede vodenja in konsolidacije stanja in poslovanja ACS zelo naporno. Z ogromno sodelovanja, timskega dela in zavzetosti smo uspešno vzpostavili in ohranjali ustrezno in pozitivno delovno okolje.
To nam je omogočilo pospešen strokovni razvoj na vseh ključnih tematskih področjih. V zadnjih petnajstih letih je postajal proces spreminjanja položaja nacionalni javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja v podporne službe ustanoviteljem in financerjem vedno izrazitejši. To smo občutili tudi na ACS. Programska in strokovna avtonomnost se je zmanjševala. Vedno več nalog je bilo naročenih s strani financerjev. V letih 2011 in 2012 pa je na MIZŠ celo potekal politični projekt združevanja vseh nacionalnih javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja v enovit nacionalni zavod. K sreči se napoved ni realizirala. Ohranili smo statusno in programsko samostojnost ter obranili posebnosti področja IO. Nadaljevali smo s kakovostnim razvojno-raziskovalnim delom, vezanim na številne mednarodne projekte in projekte, sofinancirane s sredstvi ESS na vseh ključnih področjih. Uspešno smo se vključili v novo finančno perspektivo v obdobju 2014–2022 s projekti na področju temeljnih zmožnosti, razvoja kakovosti, svetovanja, vrednotenja in usposabljanja strokovnih delavcev v IO. Kljub manku sredstev za raziskave smo se uspešno vključili v nekaj mednarodnih projektov. Vodili pa smo tudi največjo mednarodno raziskavo na področju temeljnih spretnosti odraslih PIAAC v Sloveniji pod okriljem OECD. Tako smo ohranjali razvojno-raziskovalno odličnost naših strokovnjakov.
Na področju strokovne podpore razvoju sistema izobraževanja odraslih smo prav tako dosegli nekaj ključnih rezultatov. Pripravili smo strokovne podlage in z ministrstvi ter ključnimi nacionalnimi deležniki uskladili novo ReNPIO 2013–2020. Pripravili smo strokovne podlage in pri snovanju novega ZIO-1 sodelovali kot ključni partner. S tem smo vzpostavili pravne temelje za javno mrežo izvajalcev javne službe na našem področju v Sloveniji. Prvič v zgodovini IO smo dosegli stabilno in dolgoročno financiranje izvajanja podpornih dejavnosti v obliki informiranja in svetovanja ter ugotavljanja in priznavanja predhodno pridobljenih znanj in spretnosti odraslih. Žal od javnoveljavnih izobraževalnih programov zakon vključuje le izvajanje programa osnovne šole za odrasle. Izziv ostajata dopolnitev zakona in začetek izvajanja vseh drugih javnoveljavnih programov za odrasle v obliki javne službe.
Do leta 2030 so seveda pred nami in ACS novi strokovni izzivi na vseh razvojnih področjih zlasti pri uresničevanju nove ReNPO 2022–2030 ter pripravi in izvedbi razvojnih projektov v novi finančni perspektivi. Še poseben strokovni izziv pa nas čaka v obliki odgovora izobraževalcev odraslih na področju novih megatrendov. Ti se kažejo tako na globalni kot nacionalni ravni. V mislih imam predvsem trajnostni razvoj in podnebne spremembe, digitalizacijo in staranje družbe, migracije, zagotavljanje pravičnosti in enakih možnosti odraslih v družbi skozi razvoj ter pridobivanje novih znanj in spretnosti. Prepričan sem, da bomo strokovnjaki za IO svojo nalogo dobro in kakovostno opravili.
Mag. Andrej Sotošek (andrej.sotosek@acs.si), ACS
Trackbacks/Pingbacks