Za obdobje 2019 do 2030, ki ga v žargonu imenujemo »desetletje bralne pismenosti«, je bila opredeljena nacionalna Strategija razvoja bralne pismenosti , ki za odrasle opredeljuje naslednje specifične cilje in ravni pismenosti (glej na strani 30).

Ti cilji v največji meri naslavljajo delo izobraževalcev odraslih, zato se na ACS že dolga leta, še intenzivneje pa od ustanovitve Nacionalnega sveta za bralno pismenost v letu 2021, posvečamo Akcijskemu načrtu in razvojnim dejavnostim. Ozavestiti, osmisliti in okrepiti želimo potrebo po branju in tako izboljšati kulturo branja med odraslimi. Tudi letošnji AK smo z vidika naloge spodbujanja bralne kulture zasnovali kot še enega od dogodkov, ki naslavlja ustvarjalnost in angažiranost izobraževalcev odraslih. Bralna kultura med odraslimi v Sloveniji je, kot opozarja raziskava PIAAC iz leta 2016, slaba, saj skoraj vsak drugi prebivalec Slovenije v enem letu ne prebere niti ene knjige. To je skoraj polovica odraslih. V tej skupini prevladujejo moški, manj izobraženi in starejši od 45 let. Poglobljeno branje človeka opolnomoči, saj spodbuja kritično mišljenje in ima vrsto dobrodejnih učinkov tudi na njegovo zdravje, družbeno vključenost, skratka na kakovost življenja. V povezavi s tem je lahko tudi užitek in pomemben vir zadovoljstva.

Družba, kjer (poglobljeno) branje ni prisotno, tvega, da se zaplete v mreže lastne nevednosti, lahkovernosti, nezadovoljstva in bivanjske praznine. Neposredno so ogroženi njeni vitalni deli, ki izhajajo iz znanja, razmišljanja in ustvarjalnosti ljudi. Bralna kultura, ki se prenaša v medgeneracijskih odnosih, ima ob zgornjih ugotovitvah slabe možnosti za razvoj. Nujno je torej, da se ob tem ustavimo in skupaj premislimo o posledicah zatečenega stanja in o tem, kako ga lahko izboljšamo. Spodbudno pri tem je, da je smiselnost branja v odraslem obdobju relativno enostavno utemeljiti z vidika potreb in življenjske uspešnosti ljudi v kulturi, ki temelji na pismenosti. Težji del pa predstavljajo številne ovire, s katerimi se soočajo odrasli, predvsem tiste, ki izhajajo iz odsotnosti motivacije, predsodkov in notranje hladnosti – nihilističnih drž, ki se kažejo v odnosu do poglobljenega branja.

Branje je osebno

Na AK smo pozornost namenili ozaveščanju branja kot antropološke prakse, ki ne vključuje le kognitivnih, ampak tudi telesne in čustvene procese, ki je kontekstualno pogojena in se skozi zgodovino in razvoj tehnologije tudi spreminja. V prvem delu kolokvija sta izr. prof. na FF Univerze v Ljubljani dr. Ana Vogrinčič Čepič in Marija Imperl iz Društva za trajnostni razvoj in osebnostno rast – Instituta Treelogy, izkušena mentorica študijskih krožkov, tudi ŠK Beremo z Manco Košir, izpeljali bralni pogovor. Izpostavili sta različne vidike branja, ki je zelo osebno in ga je tako treba obravnavati; predvsem, ko poskušamo nekoga pritegniti v to dejavnost. Ljudje prakticiramo različne bralne sloge, ki niso povezani le s tem, kaj beremo, temveč se vpisujejo v konkreten čas in prostor ter pomenijo kakršnokoli srečanje konkretnega telesa s konkretnim nosilcem besedila.

Od lanske jeseni se ob knjigah srečujemo tudi članice Bralnega kluba na ACS. Več o njem preberite v Aninem prispevku.

Raziskovanje fenomena branja

Dr. Vogrinčič Čepič metodo bralnega pogovora uporablja pri raziskovanju fenomena branja, ki se mu znanstveno posveča. Po njenih izkušnjah se med sogovorniki vedno vzpostavi odnos, ki preseže diskurz zgolj raziskovalnega intervjuja. V njem raziskovalec ni več razumljen kot vsevedni spraševalec, pa tudi respondent ne kot le eden od virov podatkov. Gre za vzajemno izmenjavo izkušenj in pogledov, v katerem je osrednja pozornost seveda posvečena intervjuvancu, vendar kot dejavnemu sogovorniku. Dragocena so predvsem vprašanja, ob katerih si sogovorniki izmenjujejo svoje izkušnje in poglede na branje.

Prepoznati in ozavestiti želimo predvsem užitek, ki so ga sogovorniki občutili ob različnih branjih ne glede na berilo ali obseg prebranega. Izhajamo iz dobrih izkušenj in na temelju teh odpiramo nove priložnosti za poglabljanje branja. To zagotovo ni vedno enostavno, predvsem pri bralcih, ki imajo slabe spomine in lastnega bralnega užitka ne zmorejo več prepoznati brez zunanje pomoči. Pogovor o branju k temu skoraj vedno pripomore. A sam uvid še ne omogoča spremembe vedenja; za to so potrebne nove izkušnje in različne prakse, ki spodbujajo k poglobljenemu branju.

Branje v izobraževalnem procesu

Metodo poglobljenega branja, ki všteva kritično branje (branje z razumevanjem, branje s predvidevanjem in vrednotenjem), je v drugem delu kolokvija demonstrirala dr. Nataša Potočnik, direktorica ACS, strokovnjakinja na področju branja in članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost. Kot je razvidno iz znanstvenih ugotovitev, beremo na spletu površno – preletimo besedilo, kar nam večinoma dobro služi pri iskanju podatkov, medtem ko poglobljeno beremo na papirju in na sodobnih bralnikih. V interaktivni enourni delavnici smo udeleženci skozi vodeno dejavnost izkusili, kako dialoško, ustvarjalno in obenem kratkočasno je lahko poglobljeno branje v izobraževalnem procesu. To je zagotovo najboljši način, da podobne pristope vnesemo tudi v lastno prakso IO.

Zapeljevanje v branje

O tem, kako beremo danes, je spregovorila dr. Alenka Kepic Mohar, glavna urednica pri Mladinski knjigi in direktorica Cankarjeve založbe. V zelo zanimivi in z objektivnimi  podatki utemeljenem prispevku je predstavila različne trende in spremembe v bralnih navadah slovenske pa tudi globalne skupnosti. Ob podatku, da skoraj polovica odraslih v Sloveniji v enem letu ne prebere niti ene knjige, podatek o upadanju nakupa knjig predvsem v slovenščini odpira vrsto vprašanj, ki so povezana tudi s samobitnostjo in razvojem slovenskega jezika.

Spreminja se tudi seznam najbolj branih avtorjev, kjer je opaziti tendenco, da se med najbolj priljubljene uvrščajo tisti, ki jih ljudje lahko spremljajo tudi na različnih družbenih omrežjih. Ob pomislekih, ki bi jih utegnili imeti ob predstavljenem seznamu, se hkrati s tem vendarle potrjuje dejstvo, da zapeljevanje v branje pravzaprav temelji na medosebnih odnosih, ki jih je lažje vzpostaviti, če o nekom nekaj veš. To je do neke mere skladno tudi z ugotovitvami dr. Ane Vogrinčič Čepič.

Povedano drugače, če s sočlovekom vzpostavimo spoštljiv odnos, se bomo z njim lahko pogovarjal tudi o branju. Zanimalo nas bo, kako in kaj bere, predvsem pa, kako razmišlja. Branje kot predmet pogovora in skupnega razmišljanja, tudi dialoško branje je dejavnost, ki ljudi med seboj poveže in jim vedno znova pomaga opredeliti svet v katerem živijo, hkrati pa jih usmerja v sodelovanje pri iskanju rešitev za skupne probleme. Dogodek je bil hibriden, na spletni strani AK si lahko v celoti ogledate posnetek. Vabimo vas tudi, da odgovorite na dve kratki vprašanji, povezani z branjem. 

V okviru nalog, povezanih z dvigovanjem bralne kulture v IO, naj ob tej priložnosti napovem tudi poseben program spopolnjevanja za andragoške delavce, ki  ga razvijamo na ACS. Pilotno ga bomo izpeljali predvidoma jeseni 2024. Že sedaj lepo povabljeni k udeležbi!

Natalija Žalec, MEAd (UK) (natalija.zalec@acs.si), ACS