Mag. Katja Dovžak, vodja sektorja za višješolsko izobraževanje in IO pri MIZŠ, je v uvodnem nagovoru izrekla priznanje LU in drugim izvajalcem IO, ki so v treh letih pripomogli k zvišanju temeljnih in poklicnih kompetenc posameznikov, starejših od 45 let, z največ srednješolsko izobrazbo. Številke, deleži in drugi optimistični podatki, predvsem pa skrbno izbrani govorci z zanimivimi, tudi hudomušnimi nastopi, so pripomogli k pozitivnemu vzdušju na Zaključni konferenci PTKP 2016–2019 15. februarja na Brdu pri Kranju. Tudi ko je predsednik GZS Boštjan Gorjup prisotne izzval z vprašanjem o kozarcu vode, se je izkazalo, da smo v dvorani večinoma optimisti.

Predstavnike šol, LU  in drugih organizacij za IO je v njegovem govoru zagotovo najbolj navdušilo zavedanje, da jih podjetja potrebujejo. Le tako se namreč lahko več in bolje ukvarjajo z zaposlenimi, pripravljajo izobraževalne programe in skrbijo tako za njihov poklicni razvoj kot motivacijo. Poudaril je dejstvo, da nekaterih kompetenc, npr. vodstvenih, med šolanjem pač ne pridobimo, trendi pa kažejo, da bodo v prihodnje mehke veščine pri delu prav toliko pomembne kot strokovno znanje.

Smeh izza vrat učilnice.

Tako Bojan Hajdinjak (ZLUS) kot Biserka Neuholt Hlastec (UPI Žalec) sta izpostavila vlogo LU, ki pozna lokalno okolje in mu prilagodi svoje programe. Ciljne skupine udeležencev imajo vsaj dve skupni točki – slabo samopodobo in nezaupanje vase –, ki ju z VŽU, kot je znano, uspešno odpravljamo. V Žalcu zaposlenim tako svetujejo po metodi ISIO kot jih izobražujejo v okviru PTPK. Izvajalci projekta imajo skupno bolečino – zelo težko vstopijo v podjetja. Ta imajo svojo kulturo, v katero je VŽU vključeno ali pa ne. Številna vrata so se odprla zato, ker je udeležba brezplačna, vendar se po prvi izkušnji niso zaprla. Zadovoljni so vsi – zaposleni, ker se z njimi nekdo na kakovosten način ukvarja, in vodje, ker izza vrat učilnic, delavnic in sejnih sob slišijo smeh.

Sanda Jerman, vodja projektov v podjetju Optius Moja zaposlitev, je predstavila pojem VUCA-okolje. Trendi v kadrovski stroki kažejo, da šefe zamenjujejo vodje, ki znajo ravnati z zaposlenimi. V obdobju, ko podjetja iščejo zavzete kandidate za delo, podčrtuje trditev, da je zaposleni kralj, da je prvi kupec. Je ambasador kulture podjetja ali organizacije.

Trajnostna zaposljivost ≠ trajnostna zaposlenost.

Otroci, rojeni danes, bodo delali do svojega 75. leta. Zakaj pa ne? Člani zasedbe The Rolling Stones še vedno delajo, čeprav so starejši od 75 let in imajo okrog 58 let delovne dobe. Pa nič ne kaže, da bi se nameravali upokojiti … Zdravnik specialist medicine dela in športa Zdenko Šalda je svojo predstavitev o daljšanju delovne dobe in trajnostni zaposljivosti opremil z zanimivimi izračuni in primeri, ki začetno trditev postavljajo v primeren kontekst. Izobraževanje in skrb za zdravje sta pomembna za trajnostno zaposljivost. Skrbeti pa nas mora za posameznike, ki so (le) trajnostno zaposleni.

V Zavarovalnici Triglav skrbijo za svoje zaposlene. Spodbujajo tako formalno kot neformalno izobraževanje; v sodelovanju z višjo strokovno šolo so prilagodili modul zavarovalništvo v programu ekonomist, ki omogoča pridobitev višješolske strokovne izobrazbe, in tako pripomogli, da je že 150 delavcev pridobilo ne samo naziv, ampak tudi višjo stopnjo izobrazbe. Zaposlene vključujejo v coaching, izvajajo notranja izobraževanja, mnoga preko spletnih učilnic in v oblikah, prijaznih posamezniku. Spoznali so, da se starejši delavci v manjši meri udeležujejo izobraževanj, zato so uvedli program mentorstva. Tako zagotavljajo medgeneracijsko sodelovanje. Delavci z več izkušnjami in daljšo delovno dobo svoje znanje prenašajo na mlajše.

Od apatije k motivaciji.

Primeri dobrih praks potrjujejo, da je PTPK upravičilo svoj namen. Podjetja Alpina Žiri, Tik Kobarid, Adria Mobil in Splošna bolnišnica Jesenice so doživela pozitivne premike. Sprejela so pobudo lokalnih LU in naravnanost zaposlenih se je izboljšala. Popravili so se medsebojni odnosi, programi delujejo kot tim bilding.

Prvi vtis je odločilen, zadnji pa ostane.

Optimistično zremo v prihodnost. MIZŠ je v novem razpisu predvidelo vključitev več ciljnih skupin – tudi brezposelnih. To so pozdravili tako predstavniki delodajalcev kot izobraževalcev. Posamezniki, ki so v PTPK že pridobili novo znanje, okrepili svojo samozavest, se povezali in izboljšali odnose med seboj, nedvomno pa tudi do vodstva, pa vsi po vrsti pritrjujejo, da niso dobili zgolj poklicnih kompetenc, ampak življenjske spretnosti, ki lepšajo tudi njihovo zasebno življenje in prosti čas. Ni malo takih, ki komaj čakajo na nove izobraževalne programe.

Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS