Slovenija je ena od sedemnajstih držav, ki je po metodologiji OECD izpeljala proces Strategije spretnosti in v 1. fazi (2015–2017) pridobila Poročilo o oceni stanja spretnosti za Slovenijo z devetimi ključnimi izzivi. Vstopili smo v 2. fazo (2017–2018) in v tem okviru oblikovali osem Smernic za izvajanje strategije spretnosti v Sloveniji: krepitev upravljanja izobraževanja odraslih v Sloveniji. Pri tem so poleg predstavnikov OECD sodelovali deležniki 10 ministrstev, več kot 100 socialnih partnerjev in drugih na državni, regionalni in lokalni ravni. To je temeljna dota, s katero smo si med članicami OECD prislužili pot do Vrha. Proces strategije spretnosti nas je postavil na zemljevid držav OECD, ki smo se lotile urejanja politike VŽU in razvoja ter uporabe spretnosti. To nam dobro služi tudi ob pripravi NPIO za obdobje 2021–2030. Pri slednji sodelujejo predstavniki nacionalnih zavodov, izobraževalnih ustanov, 14 ministrstev, lokalnih skupnosti in drugih deležnikov.
Letošnji Vrh je z vsebino, usmerjeno v vplive in spremembe, ki jih je povzročilo nenadno in globalno širjenje novega koronavirusa, osvetlil tudi megatrende in pokazal najnovejše podatke o njihovem vplivu na družbeno in ekonomsko stanje držav članic OECD. Sodelujoči voditelji in ministri ter drugi visoki predstavniki so si bili enotni, da je dogodek potekal ravno v pravem trenutku, ko se celoten svet spopada z izzivi revitalizacije in oblikovanja moči prilaganja na nove, nepredvidljive razmere v vseh obdobjih življenja in dela ljudi.
Dogodku je predsedovala ministrica za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, dr. Simona Kustec, ki je v svojem uvodnem nagovoru poudarila, da je dogodek odprl potreben globalni dialog o skupnih izhodiščih med vsemi akterji, ne le predstavniki vlad, na vseh ravneh za oblikovanje nove vizije celostnega učenja, razvoja spretnosti in krepitve vrednot, za mentalno in fizično zdravje družbe, ki vključuje vse od najzgodnejšega otroštva do srebrnih let.
Vrh spretnosti (2016, 2018)
Pred nami sta Vrh spretnosti gostili Norveška (2016) in Portugalska (2018). Tradicionalna oblika je v obeh državah ponudila tudi kulturno doživetje ter opazovanje njihovih sistemov izobraževanja in usposabljanja v živo. Dogodka sta potekala poldrugi dan, rokovali so se različni voditelji, ministri in drugi visoki predstavniki držav članic OECD ter vabljenih mednarodnih organizacij. Bilo je res živo, medtem ko nam je za letošnji Vrh ostal izziv – kako kar najbolje izkoristiti možnosti virtualnega sveta za prikaz in doživetje resničnosti.
Odziv držav in mednarodnih organizacij, ki so se prijavile na dogodek in ves čas sodelovale, kaže, da smo res dosegli vrh. Na prejšnjih dveh dogodkih je namreč sodelovalo do 20 držav, letos pa kar 33 od 34 članic OECD in napovedanih 5 mednarodnih organizacij, torej blizu 40 delegacij iz vsega sveta. Tokratni Vrh je povezal države iz različnih delov sveta, torej iz drugih časovnih pasov, saj je potekal med 9.00 in 13.30 po srednjeevropskem času. Tako so se v Avstraliji in na Novi Zelandiji že odpravili spat, ko se je na drugem koncu sveta, v Kolumbiji, Mehiki, Čilu, Kostariki, Kanadi, ZDA ob koncu programa Vrha sonce šele pripravljalo na svoj sijaj dneva. Tudi to je bil dokaz, da sta tematika in napovedana razprava še kako aktualni, kar so v razpravi poudarili tudi sodelujoči ministri in drugi visoki predstavniki. Letošnji Vrh je bil poseben tudi zaradi javne dostopnosti uvodnega in zaključnega dela programa (v času dogodka v živo) na spletni strani, torej dragocen tudi z vidika stalnosti in ‘medijske trajnosti’.
Iz programa
V programu sta vodilna direktorja OECD za področje spretnosti, Andreas Schleicher iz Direktorata za izobraževanje in spretnosti ter Stefano Scarpetta iz Direktorata za zaposlovanje, delo in socialne zadeve, prispevala kratke preglede zadnjih ugotovitev raziskav in študij ter drugih virov OECD s področja učenja, izobraževanja, razvoja in uporabe spretnosti, vplivov na gospodarstvo, delo in življenje ljudi v državah članicah s celega sveta. Dovolite le nekaj ključnih sporočili iz njunih prispevkov. Andreas Schleicher je v svoji nazorni predstavitvi pokazal (na ogled v zadnjem delu ‘Opening Plenary’ na spletu) več zanimivih grafov o različnih vplivih koronakrize na izobraževalne sisteme, učenje, odzive držav in različnih politik, usposobljenosti učiteljev ter opremljenosti oziroma tehnološke pripravljenosti izobraževalnih ustanov in držav OECD na nastale razmere. Pandemija novega koronavirusa je prizadela vse. Med državami z bogato in šibko tradicijo uporabe sodobne tehnologije v učne in izobraževalne namene obstajajo velike razlike. Hkrati pa je ta kriza zelo jasno pokazala neenakost in primanjkljaje v zagotavljanju pravičnosti in skrbi družb za šibkejše v dostopnosti do učenja in izobraževanja. Podaril je pomen ustreznega urejanja politik in odzive na obstoječo krizo za zagotavljanje ustrezne odpornosti za prihodnost, saj primanjkljaji in izgube v učenju otrok danes pomenijo ekonomske rezultate v prihodnosti. Če kdaj, potem je zdaj zelo jasno, kako pomembno je skrbeti za razvoj socialnih spretnosti, pri čemer vse oblike e-učenja in e-izobraževanja predstavljajo pomembno investicijo v prihodnost VŽU. Žal pa je v globalnem BDP le 3 % sredstev namenjenih za tehnološki razvoj učenja in izobraževanja. Hkrati pa je zdravstvena kriza odprla množico možnosti in priložnosti za preoblikovanje izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh z uporabo sodobne tehnologije, umetne inteligence, ‘velikih’ podatkov (big data), možnosti preizkušanja znanja, strojnega učenja ipd., ki naj bolje služi izrabi, hkrati pa krepi povezovanje in sodelovanje.
Stefano Scarpetta (na ogled v zadnjem delu ‘Opening Plenary‘ na spletu) je predstavil pregled zadnjih študij OECD, vplive pandemije novega koronavirusa na uporabo spretnosti, delovna mesta in ekonomsko stanje v svetu. Ti so precej dramatični, saj je ta kriza vplivala na vrnitev stanja držav OECD na stanje po globalni krizi pred 10 leti. Vplivi obstoječih zdravstvenih razmer so zelo različno prizadeli države in trg dela ter ekonomsko stanje, prav tako delo na daljavo v državah in različnih ekonomijah teče različno. Večinoma pa velja, da sodobna oblika dela pripada visoko izobraženim in posameznikom na višjih položajih oziroma bolje plačanih delovnih mestih. Nižje izobraženi oziroma nižjekvalificirani to lahko koristijo v majhnem deležu, nekateri podatki kažejo, da gre le za 8 % zaposlenih. Razlog je narava dela ali pomanjkljive digitalne spretnosti. To seveda poglablja razlike, njihovo odpravljanje pa naj bi bilo temeljna skrb vlad pri oblikovanju politik razvoja in uporabe spretnosti tako v kratkoročnih kot dolgoročnih strategijah.
Med govorci sodelujočih mednarodnih organizacij je bil tudi podpredsednik EK, Margaritis Schinas. V zaključku je poudaril, da bodo investicije v spretnosti središče uresničevanja načrtov Komisije, ki stremi k trajnostni, pravični in ustvarjalni EU. Po njegovih besedah je sodelovanje OECD in EU zgodba o uspehu, saj močno pripomore k ustreznemu raziskovanju in analitičnemu pristopu ter načrtovanju naslednjih korakov. Ti gredo v smeri na podatkih temelječega odločanja držav in njihovih vlad o razvoju, uporabi politik za razvoj spretnosti in krepitev VŽU.
Nicholas Schmit, Evropski komisar za zaposlovanje, delo in socialne pravice, je poudaril pomen in nujo usmerjenosti EU in njenih članic v digitalno in zeleno preobrazbo z odpiranjem novih strukturnih in investicijskih skladov. Vse to s ciljem preprečevanja izgube delovnih mest, obnavljanja in nadgradnje spretnosti zaposlenih, posebej pa tistih, ki so v trenutni krizi najbolj prikrajšani, kot so zaposleni z nizkimi dohodki, mladi s prekarnimi zaposlitvami, starejši zaposleni in ženske. S prenovljenim programom spretnosti (op. a.: ‘Skills Agenda’, 2018, prenovljena v juliju 2020) EU postavlja nove temelje v prihodnost usmerjenih spretnosti, ki temelji na partnerstvu različnih deležnikov in akterjev na različnih ravneh. Pri tem je 9 držav članic že izpeljalo Strategije spretnosti, začenjajo proces modernega pristopa k razvoju politik spretnosti in s tem uresničujejo koncept VŽU. K tem procesom je povabil tudi druge članice.
Zbrane sta v uvodu nagovorila predsednik Vlade Republike Slovenije, Janez Janša, in namestnik Generalnega sekretarja OECD, Ulrik Vestergaard Knudsen. Slovenska delegacija je na Brdu štela pet ministrstev: poleg ministrice za izobraževanje, znanost in šport, dr. Simone Kustec, ki je vodila delegacijo, so sodelovali še: minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janez Cigler Kralj; minister za javno upravo, Boštjan Koritnik, in državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Simon Zajc; z ministrstva za zdravje je ministra dr. Tomaž Gantarja zastopala v. d. direktorice Direktorata za zdravstveno varstvo mag. Marija Magajne.
Ob zaključku je namestnik generalnega sekretarja OECD, Urlik Knudsen, povzel, kako pomembno je tovrstno sodelovanje. Hkrati je razprava Vrha prinesla številne razmisleke voditeljev držav in drugih visokih predstavnikov, ki bodo v globalnem kontekstu gotovo prinesli pozitivne učinke na ravni urejanja politik. Tako bodo spreminjali pogoje za okrevanje, oživitev in možnosti za krepitev odpornosti v prihodnje. Vsekakor pa je bila pestrost prispevkov in znanja, številnih izkušenj in premislekov tako široka, da je težko oblikovati sklepe. Obljubil je, da bodo strokovnjaki OECD (razprava je bila za javnost zaprta) ob koncu leta posredovali povzetek oblikovanih zaključkov letošnjega Vrha spretnosti. Pričakujemo, da jih bomo lahko delili.
Organizacija Vrha spretnosti je za Slovenijo tudi naložba ne le v podporo mednarodnim razpravam, ampak tudi kontinuiranemu medresorskemu procesu priprave in izvajanja politik na področju razvoja in uporabe spretnosti. V mednarodnem kontekstu pa vsekakor odličen primer organizacije dogodka na visoki ravni.
Spoštovani kolegi, dovolite, da zaključim z mislijo Jacquesa Delorsa (Učenje: skriti zaklad, UNESCO, 1996): »Učimo se, da bi vedeli, da bi znali delati, da bi znali živeti skupaj in da bi znali biti,« in obudim njegovo razmišljanje: »I’m convinced that we need to think big again today about education.« V današnjem kontekstu to gotovo obsega vse ravni razvoja in doseganja spretnosti.
Za nami je pomemben dogodek, ki smo ga izpeljali v široki zasedbi povezovanja, ki nas plemeniti s pomembnimi učnimi lekcijami.
Ema Perme (ema.perme@gov.si), MIZŠ
Trackbacks/Pingbacks