Že večkrat smo pisali o tem, da z dejavnostmi četrte faze projekta EPUO podpiramo uresničevanje Priporočila Evropskega sveta Poti izpopolnjevanja – nove priložnosti za odrasle (v nadaljevanju PI). Na treh posvetovalnih dogodkih EPUO, nazadnje v Ljubljani na podjetniškem zajtrku z naslovom Ali ocenjevanje znanj in razvoj kompetenc vodita do zadovoljnejših zaposlenih in zaposlovalcev?, smo zbrali deležnike iz različnih svetov, predvsem izobraževanja odraslih in gospodarstva. Namen teh srečanj je bil opredeliti stične točke in (potencialne) sinergijske učinke sodelovanja. Po eni strani smo spoznali politične ukrepe, ki prek razpisov in projektov, financiranih predvsem iz ESS, prehajajo v prakso. Ta pa nam je že dala na ogled nekatere primere, ki so odražali udejanjanje vsaj enega od treh korakov PI: ocenjevanje znanj in spretnosti, ki jih posamezniki že imajo, oblikovanje potrebam (udeležencev in gospodarstva) prikrojenih učnih možnosti ter vrednotenje in priznavanje pridobljenih znanj in spretnosti. V vseh teh primerih je močno prišla do izraza tudi četrta razsežnost PI, ki zadeva partnerstva, usklajevanje in sodelovanje vpetih deležnikov, zato da je dodana vrednost za vse čim večja. Pri tem nemajhno vlogo odigrava tudi lokalna skupnost.
V nadaljevanju predstavljam nekaj dogodkov, ki jih bomo kot primere dobre prakse uresničevanja PI prikazali v e-portalu projekta EPUO.
Ajdovski primer: analiza potreb gospodarstva in InCastra
Prav spodbujevalna vloga občinskega vodstva je bila izpostavljena na prej omenjenem dogodku EPUO, ko je direktorica LU Ajdovščina, Eva Mermolja, predstavila analizo potreb ajdovskega gospodarstva po izobraževanju in usposabljanju zaposlenih v lokalni skupnosti. Z njo so namreč konec leta 2015 ugotovili, katere kadre bodo ajdovska podjetja potrebovala do 2025 in katere kompetence bodo ti morali imeti. Od tod pa do priprave ustreznih strategij za pridobivanje in krepitev tako temeljnih kot poklicnih kompetenc je le še korak, vpeljevanje v prakso pa jih seveda terja veliko več. Naj naštejemo le nekatere: izpeljavo motivacijskih programov, svetovanje, oblikovanje načrtov osebnega, poklicnega in strokovnega razvoja zaposlenih ter seveda usposabljanja za pridobitev želenih kompetenc. Tudi tu usklajevalno vlogo odigrava LU Ajdovščina, in sicer za primer učinkovitega upravljanja starejših zaposlenih (45+) v projektu Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (ASI). Vsemu omenjenemu botrujejo demografske spremembe, hitro zastarevanje znanj in vznikanje novih poklicev, potreba po sodelovanju več generacij in podobno. Več o tem tukaj.
Oblikovanje in uresničevanje strategij pomenita podvig na daljši rok. Takoj pa so se v Ajdovščini odločili za izpeljavo InCastre – Dneva ajdovske industrije in podjetništva. Uspešno manifestacijo je v letih 2017 in 2018 prav tako organizirala LU Ajdovščina na pobudo Občine in v sodelovanju s številnimi partnerji. Dogodek je prvega dne z vodenimi ogledi in animacijsko-izobraževalnimi dejavnostmi namenjen vzpostavljanju stikov med šolajočo se mladino in podjetji – potencialnimi delodajalci. Drugi dan pa podjetjem, društvom in drugim partnerjem, letos se jih je nabralo nad 40, omogoča predstavitev v živo, na stojnicah in v interakciji s številnimi udeleženci.
V predstavitveni brošuri letošnje InCastre (21. in 22. 9., Letališče Ajdovščina) je župan, Tadej Beočanin, zapisal: »Prihodnost občine gradimo na izkušnjah bogate preteklosti, hkrati pa tradicijo nadgrajujemo z modernimi in visokotehnološkimi dejavnostmi.« Kot obiskovalka drugega dne sem ti dve razsežnosti ajdovske vizije jasno začutila. Posebej pa sem se razveselila ponosa in volje za napredek, ki sem ju zaznala pri ustvarjalcih dogodka in obiskovalcih vseh generacij.
V Slovenj Gradcu o vlaganju v usposabljanje starejših zaposlenih
»Ko sem se odločila za lastni napredek, sem začela z osebnostno rastjo. Enako sem pristopila k izobraževanju svojih zaposlenih,« je povedala Tanja Skaza, direktorica podjetja Plastika Skaza in priznana menedžerka. Vodje enot, oni pa proizvodne delavce, je pritegnila k branju knjig in izmenjavi mnenj o prebranih romanih.
Tanja je bila tokrat ključna govornica na II. strokovnem posvetu za delodajalce, ki ga je 27. 9. pod naslovom Vpliv izobraževanj zaposlenih na rast podjetij organiziral MOCIS, Center za izobraževanje odraslih Slovenj Gradec. V imenu delodajalcev, ki jih MOCIS in partnerji nagovarjajo s projekti ESS, si je govorka upala zatrditi, da so podjetja vesela brezplačnih priložnosti za nadgrajevanje znanj in spretnosti svojih zaposlenih. Ključni izziv pa vidi v motiviranju, še več, inspiriranju starejših zaposlenih z nizko izobrazbo. Meni, da je pri tem najučinkovitejši zgled, zato je udeležence, še posebej kadrovike, povabila, naj s stalnim izobraževanjem postavijo zgled sodelavcem. Kot sprotni (in končni?) cilj vlaganja v lastno znanje in spretnosti pa je Tanja večkrat omenila srečno in osmišljeno življenje.
MOCIS je na dogodku predstavil prve rezultate projektov ESS, namenjenih svetovanju in vrednotenju ter pridobivanju temeljnih in poklicnih kompetenc na Koroškem. Premiki so, povezave z delodajalci postajajo vse močnejše. Tudi MOCIS doživlja kot največji izziv premik v miselni naravnanosti ciljne skupine 45+. Ta potrebuje stalno spodbujanje ali pa zglede iz lastnega okolja, zato da sprejmejo ponujeno.
Včasih mora za spremembe v zavesti preteči veliko časa, včasih pa se zdi, da nas sodobno turbulentno okolje v to preprosto porine. Trg dela zdaj ni več težko osvojljiva trdnjava, brezposelnih je – vsaj kar zadeva iskane poklice – malo ali nič, delodajalci si prizadevajo dobiti in ohraniti kakovostne delavce (tudi z vlaganjem vanje). Priložnosti za pridobitev aktualnih in temeljnih znanj pa je več kot kdaj koli. Vse to so lahko malodane sleherniku razlogi za samozavest, zavzetost in dejavno sooblikovanje lastne življenjske in kariere poti. S temi optimističnimi mislimi sem zapustila Koroško, ki ji želim, da bi (tudi z opisanimi prizadevanji) čim več svojih ljudi obdržala na svoji, sončni strani koroških planin.
Tudi o tem je tekla beseda na strokovnem posvetu Izzivi uspešnosti, profitabilnosti in prihodnosti podjetij, ki ga je RIC Novo mesto 28. 9. organiziral v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Dolenjske in Bele krajine. Skupaj s partnerji so želeli na ta način ovrednotiti vključevanja podjetij v aktivnosti svetovanja in usposabljanja zaposlenih v obeh projektih ESS. Dodaten motiv za izmenjavo pogledov pa je bil oblikovanje usmeritev za pripravo novih programov, ki jih prijavljajo na aktualni razpis MIZŠ.
V obliki svetovne kavarne je o omenjenem pa tudi o vidikih partnerstva med delodajalci in izobraževalci ter o prenosu kompetenc v prakso potekala živahna izmenjava pogledov okrog 30 udeležencev. Spet se je potrdil pomen temeljnih in splošnih kompetenc, saj specifična, poklicna znanja mnoga podjetja in zavodi zagotavljajo sami. Pohvalna je bila angažiranost predstavnikov podjetij pa tudi ZRSZ, Območne službe Novo mesto. Ti so vezni člen med zaposlovalci in izobraževalci. Izpostavljena je bila potreba po hitrem, prožnem odzivanju slednjih na potrebe zaposlovalcev, saj morajo ti delovati v neusmiljenih tržnih razmerah in za to potrebujejo usposobljen kader. Kakovost izobraževalnih storitev ter njihovih izvajalcev pa je bila prepoznana kot najvišji imperativ.
Posvet je bil po besedah direktorja RIC Novo mesto, Gregorja Sepaherja, priložnost za okrepitev stikov in sodelovanja. Slovesno noto mu je dodala podelitev priznanj devetim ambasadorjem učenja, ki so jih izbrali z razpisnim postopkom v okviru letošnjega Tedna vseživljenjskega učenja. Navdušujoči primeri zglednih posameznikov in skupin, ki delujejo v lastno in skupno dobro, so dodali posvetu mehkobo, zaključno omizje pa nas je spet postavilo na realna tla.
Avtorica članka sem v razpravi sodelovala s predstavitvijo projekta EPUO, ki ga vidim kot priložnost pa povečanje prepoznavnosti obstoječih prizadevanj v IO, obenem pa tudi za identifikacijo vrzeli in izzivov. Udeleženci omizja smo izhajali iz različnih okolij, vsi pa smo zagovarjali neobhodnost razvojne naravnanosti, katere nepogrešljivi partner je vseživljenjsko učenje. Če je bilo ugotavljanje potreb nekoč začetek slehernega procesa, so zdaj pomembnejši spremljanje trendov, njihovo razumevanje ter soustvarjanje sprememb in z njimi povezanih potreb. Ni pa v omizju izostal klic po več človečnosti pri vsem, kar počnemo.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS
