“Učenje je tudi zadeva srca in duše,” je v uvodu spletnega Foruma o učenju in izobraževanju za vključujočo večkulturno družbo, ki smo ga 20. januarja soorganizirali ACS, SLOGA, Platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Slovenska filantropija, povedala predsednica Slovenske filantropije Anica Mikuš Kos.

Na Forumu, ki je potekal pred nedeljskim mednarodnim dnem izobraževanja in ga je spremljalo več kot 200 udeležencev, smo razpravljali o preseku migracij ter formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja za krepitev vključujočih večkulturnih družb.

Panel o migracijah in večkulturnosti v izobraževalnem sistemu, ki je potekal v okviru evropskega projekta #MigratED, je vodila Adriana Aralica s Platforme SLOGA. Projekt #MigratED je sicer lani prejel nagrado za vseživljenjsko učenje kot najboljša praksa v kategoriji »učenje, ki opolnomoči – prihodnost učenja«. Izhodišče v razpravo sta bila kratka videa učenk Osnovne šole Livada Ljubljana z zgodbami učencev in učiteljice njihove večkulturne šole ter dijakov II. gimnazije Maribor o prisilnih migracijah, pripravljena v okviru projekta #MigratED.

V programskem sklopu o mentorstvu kot podpori pri vključevanju otrok priseljencev, ki ga je organizirala Slovenska filantropija v okviru evropskega projekta MINT, je Marina Uzelac predstavila rezultate projekta in poudarila, da je vzpostavitev vrstniške mentorske podpore prostovoljcev in prostovoljk lahko dobro orodje za pomoč priseljenskim otrokom pri vključevanju v družbo. Sledil je pogovor z mladostnikom Faresom Mikawijem in prostovoljko Kajo Kadunec, ki sta na podlagi lastne izkušnje sodelovanja v omenjenem projektu osvetlila pomembnost podpore pri učenju slovenskega jezika, možnosti spoznavanja novih ljudi in pridobivanja novih izkušenj. Kaja je izpostavila, da gre za vzajemno učenje in da se je tudi sama veliko naučila od Faresa. Sledil je ogled videa Dobro jutro, Maribor s sporočili priseljenskih otrok o tem, kaj jim je všeč v Mariboru in Sloveniji, kako je bilo, ko so prišli v novo državo, in česa so se naučili od svojih prostovoljk mentoric. Med drugim so izpostavili, da jim je bilo ob prihodu v Slovenijo najtežje, ker niso razumeli jezika in se niso mogli pogovarjati s svojimi sošolci.

Sonja Gole Ašanin, svetovalka za integracijo na Uradu Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, je poudarila, da uspešno vključevanje begunskih otrok v izobraževanje in družbo lahko uspe le s sodelovanjem vseh akterjev. Kot prav tako pomembno ocenjuje zagotavljanje ustrezne podpore učiteljem in prostovoljcem. Izpostavila je tudi potrebo po prilagojenih programih vključevanja še posebej za begunske otroke, ki niso imeli možnosti ali dolgo časa niso bili vključeni v izobraževalni sistem, uvajanju kulturnih mediatorjev in pomočnikov, ki bi na šolah lahko pri tem pomagali, ter da je treba zagotoviti več ur učenja slovenskega jezika. Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, je na empatičen in topel način osvetlila, da je šola za otroke begunce najpomembnejši prostor integracije. Zato je pomembno, kaj se v šoli dogaja in kakšne izkušnje pridobi otrok v procesu učenja in odnosih z vrstniki. Prav tako je poudarila, da je poleg institucionalne pomoči, ki jo nudi država, in ponuditi bi je morala še več, zelo pomembno, da angažiramo civilno družbo. To je namreč kakovostno dopolnilo temu, kar nudijo institucije. Takšno delovanje civilne družbe po njenih besedah pomeni širjenje ideje in prakse solidarnosti, ki je v pomoč vsem otrokom in odraslim v stiskah.

Povezovalka sklopa, mag. Zvonka Pangerc Pahernik iz ACS, je povzela, da je za uspešno vključevanje priseljencev ključnega pomena varno podporno okolje. Zagotavlja ga sistem (država) in pokazalo se je, da je oziroma mora biti pristop na tej ravni medresorski in stabilen. Na lokalni ravni podporo zagotavljajo ustanove – še posebno LU, ki izvajajo svetovalne storitve, najrazličnejše vrste formalnega in neformalnega izobraževanja in učenja, vrednotenje predhodno pridobljenih znanj ter še mnogo več. Izobraževalci odraslih – strokovnjaki so v prvi vrsti ljudje, šele potem učitelji. K priseljencem pristopajo odprto, z empatijo, obenem pa se od njih tudi sami marsičesa naučijo, zato s(m)o tretji dejavnik ljudje. 

Na forumu je sodelovala sociologinja dr. Simona Zavratnik s FDV Univerze v Ljubljani, ki je komentirala ključne vsebine ter sporočila za vključujočo večkulturno družbo. Medtem ko so migracije globalni pojav, so potrebni lokalni odgovori na izzive. Spregledati ne gre prisotnosti predsodkov, stereotipov, nestrpnosti v družbi, vendar smo vsi sooblikovalci javnega mnenja, saj so migracije naša zgodovina in sedanjost. “Model prihodnosti, kakršno želimo in zahtevamo, sestavljata družbena solidarnost in sodelovanje,” je sklenila.

Posnetek celotnega dogajanja si lahko ogledate na spletni strani dogodka.

Adriana Aralica  (adriana.aralica@sloga-platform.org), Platforma SLOGA, Marina Uzelac (marina.uzelac@filantropija.org), Slovenska filantropija, mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS