Spretnosti odraslih so postale središčna tema v evropskih politikah IO po objavi rezultatov raziskave PIAAC 2013 (v Sloveniji 2016), ki je pokazala, da se eden izmed petih odraslih spopada s težavami na področju osnovnih besedilnih in matematičnih spretnosti; eden izmed štirih odraslih ima zelo nizko raven digitalnih spretnosti. Prav ti rezultati so vodili EAEA, da je predlagala in uspela pridobiti projekt Življenjske spretnosti v Evropi – LSE (2017–2018), s katerim je želela spodbuditi preučevanje in razmislek o obstoječih izobraževalnih pristopih k omenjenim skupinam odraslih. EAEA se kot evropska organizacija dobro zaveda, da so se v nekaterih državah že oblikovale pobude za razširitev koncepta temeljnih spretnosti (angl. basic skills) in vpeljale bolj celostne prakse za razvoj temeljnih spretnosti. Z zagotavljanjem primernih in ustreznih programov za to ciljno skupino jim pomagamo presegati nizke ravni spretnosti in jih obenem opolnomočimo, da prispevajo k osebnemu in družinskemu razvoju ter razvoju skupnosti. Pri tem so ocenili, da je koncept življenjskih spretnosti širši od koncepta temeljnih spretnosti, saj se ne osredotoča zgolj na osnovno preživetje.

Ne preseneča torej, da sta življenjske spretnosti in participacija vodilni temi prizadevanj EAEA v letu 2019 na področju IO. Organizacija se je zavzela za promocijo koncepta življenjskih spretnosti v povezavi z udeležbo v izobraževanju odraslih. V neformalnem IO vidi gonilo sprememb in razvoja spretnosti pri odraslih. Temelji na viziji življenjskih spretnosti kot gradnikov za povečanje priložnosti posameznikov na trgu dela in v družbi nasploh. EAEA bo obeležila tematiko življenjskih spretnosti na evropski ravni z naslednjimi aktivnostmi:

– nagrado Grundtvig za življenjske spretnosti za 2019,

– Letno konferenco EAEA na temo življenjskih spretnosti, ki bo 27. junija v Kopenhagnu,

– izobraževalno delavnico na temo življenjskih spretnosti za mlade sodelavce v IO, ki bo septembra 2019.

Naloga ACS v projektu je bila priprava metodologije in inštrumentov za zbiranje definicij življenjskih spretnosti med strokovnjaki in praktiki v Evropi, za zbiranje dobrih praks oziroma izobraževalnih pristopov in posebej za zbiranje inovativnih orodij za razvoj življenjskih spretnosti v v Evropi. Pri zbiranju definicij, dobrih praks in orodij so sodelovali vsi projektni partnerji. ACS pa je na podlagi zbranih podatkov in analize literature pripravil Projektno poročilo o pristopih k razvoju življenjskih spretnosti v Evropi (celotno poročilo je na voljo le v angleškem jeziku, povzetek poročila pa tudi v slovenščini).  Pri pripravi poročila je bila tako uporabljena konceptualno skladna metodologija, ki je omogočila dober pregled razumevanja življenjskih spretnosti v Evropi in prek njenih meja, poleg tega pa tudi zbirko dobrih praks in inovativnih orodij, ki se že uporabljajo v partnerskih državah za razvoj življenjskih spretnosti. Pri oblikovanju definicije življenjskih spretnosti smo v projektu upoštevali okvir, predlagan v Priporočilu Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. Predlagane ključne kompetence so vključene v koncept življenjskih spretnosti za Evropo, a so razvrščene nekoliko drugače.

V Sloveniji povezujemo izraz življenjske spretnosti s temeljnimi zmožnostmi odraslih. To so različne zmožnosti, ki na splošno lahko pomagajo posamezniku, da doseže življenjsko uspešnost. Za kombinacijo zmožnosti, ki jih posameznik potrebuje, je ključna njegova trenutno zanimiva potreba. Cilj IO je doseči take življenjske spretnosti oziroma temeljne zmožnosti, ki omogočajo doseganje dolgoročnih učinkov. Ti se izražajo tudi v posameznikovi avtonomiji, ravnanju in razumevanju okoliščin ter v novih izobraževalnih potrebah. Raziskovalci IO v Sloveniji menimo, da je samo tako mogoče dosegati ciljne skupine in izvajati ciljno naravnane izobraževalne programe, kajti tako postane izobraževanje za odrasle osmišljeno.

Mag. Estera Možina (ester.mozina@acs.si), ACS