Z organizacijo dogodka Pridobivanje kompetenc zaposlenih za razvoj Slovenije 10. julija smo sodelavci ACS odgovorili na pobudo socialnih partnerjev in deležnikov (predstavnikov EESO Dareta Stojana, ZSSS Andreja Zorka ter Mediainteracitve Edvarda Sternada) po povezovanju in medsebojnemu informiranju o aktualnih temah v IO. Dogodek je moderirala naša sodelavka mag. Tanja Vilič Klenovšek.
Govorili smo o možnostih razvoja kompetenc zaposlenih, ki jih prinaša tretji sveženj Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19. Pozornost smo posvetili tudi ponudnikom izobraževanj za pridobivanje kompetenc zaposlenih in svetovalne podpore. Spraševali smo se, kako pospešiti tako razvoj izobraževanja za pridobivanje kompetenc v obliki e-izobraževanja kot samih digitalnih kompetenc.
Mag. Katja Dovžak, vodja Sektorja za višje šolstvo in IO je nagovorila udeležence v imenu MIZŠ ter v uvodnem pozdravu izpostavila zahtevno nalogo, ki jo želijo na ministrstvu zaključiti do konca tega leta. Gre za pripravo novega NPIO 2021–2030, v luči katere so pogovori s socialnimi partnerji in deležniki zelo pomembni. Uskladiti je namreč treba dolgoročne cilje, ukrepe in kazalnike za to obdobje.
Direktor ACS mag. Andrej Sotošek je v svojem pozdravnem nagovoru predstavil namen ter vsebinske poudarke dogodka ter poudaril, da želi naša ustanova s tem dogodkom še pospešiti sodelovanje in povezovanje vseh ključnih deležnikov in partnerjev.
Dare Stojan je izpostavil potrebo po novih načinih izobraževanja in učenja, ki izhaja iz hitrih družbenih sprememb ter naraščanja količine znanja v družbi. Na to opozarjajo tudi na ravni EU in OECD, predvsem ko govorimo o področju razvijanja kompetenc zaposlenih.
Možnosti, ki jih za delodajalce in zaposlene prinašajo ukrepi v tretjem svežnju Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, je predstavil Andrej Zorko. Povedal je, da omenjeni zakon vključuje predlog, da se materialno podpre tiste zaposlene, ki se bodo ob delu v skrajšanem delovnem času vključili v programe izobraževanja in usposabljanja. Nanizal pa je tudi nekatere ovire, ki izhajajo iz organizacije tovrstnega dela v praksi in kličejo po prilagodljivejši izvedbi izobraževanja in usposabljanja.
Mag. Estera Možina z ACS je v svoji predstavitvi omrežij izvajalcev za pridobivanje kompetenc zaposlenih nanizala tako raznovrstne aktualne ukrepe s področja izobraževanja in usposabljanja zaposlenih kot tudi izzive, ki čakajo izobraževalce v delovnem okolju. Mednje je uvrstila neugodno stanje ter usihanje spretnosti in kompetenc zaposlenih, nizko motiviranost za izobraževanje in usposabljanje ter slabo ozaveščenost delodajalcev o pomenu vlaganja v razvoj zaposlenih.
Na dogodku je bil večkrat izpostavljen pomen e-izobraževanja, zato je v nadaljevanju naša sodelavka mag. Margerita Zagmajster predstavila novo monografijo E-izobraževanje za digitalno družbo, ki predstavlja celosten pregled področja.
V drugem delu dogodka so bili predstavljeni primeri dobrih praks in nakazane paradigmatske spremembe v izobraževanju, ki jih omogočajo digitalni mediji. Dr. Janez Bešter s Fakultete za elektrotehniko je predstavil projekt Digitalna univerza in konkretne pristope ter korake za vzpostavitev ter značilnosti tega digitalnega okolja. Poudaril je, da je bilo na področju digitalizacije izobraževanja že veliko narejenega in da je ključ do preboja e-učenja v sodelovanju, h kateremu je povabil vse udeležence.
Dr. Mitja Jermol, IJS, ki se ukvarja z razvojem umetne inteligence za različne namene, tudi za izobraževanje, je svoj prispevek usmeril v končni cilj odprtega izobraževalnega prostora. Osredotočil se je na možnosti, ki jih ta ponuja, ter uporabo umetne inteligence kot oblike pomoči pri razumevanju in usmerjanju skozi vse dostopne izobraževalne vsebine s ciljem personalizacije učenja.
Franc Dolenc iz podjetja Mediainteractive, ki je za namen dogodka vzpostavilo tudi Digitalno stičišče za izobraževanje odraslih, je predstavil konkretne izkušnje in spoznanja s področja izdelave digitalnih sodelovalnih okolij. Poudaril je, da gre za domače znanje in prispevek v slovenskem digitalnem prostoru. Skozi koncept digitalnega izobraževalnega stičišča smo dobili vpogled v to, kako bo izobraževanje videti v prihodnosti.
Dogodek smo zaključili s krajšo razpravo v dvorani, povezovanje in sodelovanje socialnih partnerjev in drugih deležnikov pa nadaljujemo na Digitalnem stičišču za izobraževanje odraslih skozi pobude po organizaciji nadaljevalnega dogodka in skozi svoje delo.
- pomen krepitve sodelovanja socialnih partnerjev in drugih deležnikov za razvoj kompetenc zaposlenih;
- krepitev motivacije in odprtosti do izobraževanja in usposabljanja tako pri zaposlenih kot delodajalcih;
- če želimo, da bo IO sledilo sodobnim trendom in v največji možni meri izkoriščalo sodobne medije v izobraževanju, je treba sistematično in vzdržno skrbeti za razvoj kadrov;
- poleg sredstev ESS, ki so sedaj večinska sredstva za razvoj in pridobitev kompetenc, naj se krepijo tudi nacionalna sredstva;
- nadaljevati moramo z medsebojnim informiranjem o obstoječih brezplačnih možnostih za razvoj kompetenc in o podpori razvoju kompetenc;
- pospešiti je treba razvoj digitalizacije izobraževanja in razvoj digitalnih kompetenc odraslih ter digitalnih skupnosti. Zato naj se z organizacijo takih dogodkov nadaljuje, saj bomo s skupnim sodelovanjem vseh in koordinacijo teh aktivnosti učinkovitejši in uspešnejši;
- v luči kibernetske varnosti in digitalne suverenosti Slovenije na vitalnih družbenih področjih je pomembna izbira varnih digitalnih orodij oz. okolij ter podpora domačemu znanju in razvoju.
Dogodek je bil izveden v okviru projekta ESS Strokovna podpora informativno svetovalni dejavnosti in vrednotenju neformalno pridobljenega znanja 2016–2022.
Urška Pavlič (urska.pavlic@acs.si), ACS
