V spletni rubriki InfO-mozaik objavljamo nov prispevek o doseganju zastavljenega cilja EK – 15-odstotni udeležbi odraslih v starosti od 25 do 64 let v VŽU (formalnem in/ali neformalnem izobraževanju) v državah članicah EU do leta 2020. Spremljanje zastavljenih ciljev ter razvoja nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja je EK predstavila v rednem letnem poročilu Pregled izobraževanja in usposabljanja.
Doseganje cilja je v državah članicah EU počasno in neenakomerno.
Komisija v Pregledu ugotavlja, da zastavljeni cilj ne bo dosežen. Stopnja udeležbe odraslih v VŽU v EU je v letu 2019 znašala 10,8 %, kar je do sedaj najvišja vrednost, vendar daleč pod zastavljenim ciljem. Najvišjo stopnjo udeležbe so beležile skandinavske države – na Švedskem je znašala 34,3 %, Finskem 29 %, Danskem 25,3 %. Najnižjo udeležbo pa so imeli v Romuniji 1,3 %, Bolgariji 2 %, Hrvaški 3,5 % in Slovaški 3,6 %. V desetletnem obdobju (2009–2018) so največji napredek oziroma porast dosegle Francija za 13,8 odstotnih točk, Švedska za 11,8 in Estonija za 9,7 odstotnih točk.
V Sloveniji je stopnja udeležbe odraslih v VŽU leta 2019 znašala 11,2 %, kar je nad evropskim povprečjem (10,8 %). Vendar ostaja izziv, saj se od leta 2010, ko je dosegla že 16,4 %, znižuje. Zlasti pomembno bo spodbujanje nižje izobraženih in usposobljenih odraslih ter drugih prikrajšanih skupin, ki se najmanj vključujejo v izobraževanje in usposabljanje. Poleg izobrazbe na to vpliva tudi starost.
Izboljšanje merjenja VŽU odraslih
Odrasli se najpogosteje vključujejo v neformalno izobraževanje in usposabljanje. Trenutno merjenje z Anketo o delovni sili je precej omejujoče, saj meri delež prebivalstva, ki poroča, da je v zadnjih 4 tednih pred intervjujem sodelovalo v kateri koli formalni ali neformalni učni dejavnosti. Zato si EK prizadeva izboljšati način merjenja.
Izobraževanje in učenje odraslih podrobneje spremlja tudi AES. Raziskuje, v kolikšni meri so odrasli (v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem) vključeni v katero koli obliko izobraževanja (formalno, neformalno, priložnostno), na katere načine pridobijo znanje, kakšen je njihov odnos do izobraževanja. Rezultati raziskave iz leta 2016 so pokazali, da se v izobraževanje in učenje vključuje bistveno več odraslih (EU: 45,1 %, SLO: 46,1 %), relativne razlike med državami članicami pa so manjše kot pri Anketi o delovni sili. Tako velikih razlik med državami, kot jih kaže slednja, ni pokazala niti raziskava CVTS. Anketa o delovni sili torej nepopolno spremlja neformalno izobraževanje odraslih. Vendar niti raziskava AES, ki se je pred letom 2016 izvajala vsakih 5 let, od leta 2016 pa vsakih 6 let, niti raziskava CVTS ne omogočata rednejšega spremljanja udeležbe odraslih v izobraževanju in učenju. EK zato predlaga nove kazalnike spremljanja na podlagi 12-mesečnega referenčnega obdobja in bolj poglobljeno spremljanje učenja odraslih od leta 2022 naprej v okviru Ankete o delovni sili.
Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS
