ACS v svoji skoraj četrtstoletni tradiciji prirejanja TVU uporablja pisan plakat, ki vabi na prireditve festivala učenja. S plakata nas pozdravlja prijazna rožica – ivanjščica, okrog nje brenči čebelica, v ozadju vidimo Triglav in nad njim sije svetlo sonce. Koliko tisočletij zgodovine se skriva v teh simbolih!
Sonce je kot najvišje božanstvo uravnavalo tok življenja v časih, ko je bila Evropa še skupni kulturni in jezikovni prostor. Jezikoslovci danes iščejo izvor evropskih jezikov v prastari indoevropejščini, etnologi pa raziskujejo davna praznovanja in njihovo nadaljevanje v današnjih šegah posameznih evropskih narodov. Pri ohranjanju prastarih praznikov, posvečenih Soncu, je naša dežela prav gotovo izjemna, saj je vrsta naših današnjih šeg ohranila korenine iz teh davnih dni.
Še pred kakimi tridesetimi leti so Gorenjci v Podkorenu na dan svetih treh kraljev – 6. januarja – pehtro babo jagali – preganjali Starko Zimo. Kak mesec pozneje se na Štajersko vsako leto znova iz pradavnine priziblje strašni kurent in prestraši Zimo tako zelo, da se po pustu ne upa več vrniti v naše kraje. Pomlad v Belo krajino še danes prinese Vesnik, stari poganski bog pomladi, četudi danes nosi ime Zeleni Jurij. V kresnem času še danes po vsej naši deželi gorijo kresovi, kot v davnih dneh, ko so goreli v pozdrav sončnemu bogu Kresniku, ki je imel v kresni noči svojo največjo moč.
V skrivnostni kresni noči so se nekdaj godile nenavadne stvari. Človek je lahko razumel govorico živali. Imel je možnost najti zaklad, saj so v kresni noči zakladi cveteli – zlati v zlati in srebrni v srebrni svetlobi. Kresne cvetice so imele v kresnem času nenavadno moč. Mednje spada tudi ivanjščica – mala podoba sonca. Cvetica je ime dobila po svetniku Ivanu. V času pokristjanjevanja so stare poganske bogove zamenjali krščanski svetniki, tako je dan sončnega boga Kresnika (24. junij) zamenjal svetnik Janez Krstnik. Janez je naša ljudska različica imena Ivan in četudi je kresna cvetica ivanjščica dobila krščansko ime, je njena stara skrivnostna kresna moč ostala. Dolga stoletja je namreč imela moč pregnati nevihto, če je bila nabrana v kresnem času.
Sonce danes ni več božanstvo, ostalo pa je sinonim za svetlobo. Ta pomeni tudi znanje, s katerim se človek presvetli ali prosvetli. Pod pojmom prosveta v našem jeziku razumemo učenje, izobraževanje, šolstvo, nabiranje znanja. Čas, ko je v Evropi začelo zmagovati znanje, imenujemo – prosvetljenstvo (tudi razsvetljenstvo). Tudi če se domislimo česa pametnega, pravimo, da se nam je posvetilo, zasvetilo ali da se počutimo razsvetljene.
Pojem svetlobe pa je povezan tudi z najnovejšim elementom plakata TVU – čebelico. Ta je nekega davnega dne dala človeku poleg prvega sladila tudi prvo svetilo. Sladki med in voščena svečka sta dragoceno darilo, ki ju človek že dolga tisočletja dobiva od drobne čebelice. Svečka je v davnini človeku podaljšala dan in skrajšala noč, do danes pa je njena svetloba velja za slovesno, svečano. Če želimo narediti dogodek zares prazničen, postavimo na slavnostno pogrnjeno mizo voščeno svečko.
Znanje naših čebelarjev je v 18. stoletju pomenilo začetek znanosti o čebelarstvu, panjske končnice na čebelnjaku pa so dvignile slovensko ljudsko slikarstvo v svetovni vrh.
Tretji simbol na vabilu k vseživljenjskemu učenju je gora, narisana s črto s tremi vrhovi. To je kratek podpis naroda, ki se je poistovetil s troglavo goro, na vrhu katere vsak Slovenec želi stati vsaj enkrat v življenju. Stari Triglav gotovo ve, kako zelo ga ljudstvo pod njegovim vznožjem časti, zato je vsa najpomembnejša prva pota po svojih strminah prihranil za domačine. Štirje srčni Bohinjci so prvi stopili na njegov vrh, Soška dolina je dala prvopristopnika čez Triglavsko steno, v Čopovem stebru pa so domači alpinisti odigrali dve največji legendi v naših gorah.
Na tako svetlo simboliko, ki vabi k svetlobi znanja, se vsa naša dežela odziva vsako leto z večjim številom ljudi. Na številnih srečanjih rastejo nova prijateljstva, sodelovanje in znanje, ki bogatijo naše življenje.
Dušica Kunaver (dusica@kunaver.com)
Trackbacks/Pingbacks