Sestavljanka motivacije

Še lani je beseda brezskrbno tekla o obstoječih programih izobraževanja. Razvijali smo nove pristope in načrtovali izboljšave. Skušali smo okrepiti razumevanje izobraževanja (in usposabljanja) na delovnih mestih kot možnosti profesionalnega kariernega razvoja kadrov. Pomembna tema pogovorov so bili tudi individualni karierni načrti in oblikovanje novih programov za vzpostavitev sistema pridobivanja novih kompetenc, ki so ob hitrem razvoju tehnologije nujno potrebni. Skoraj čez noč smo se znašli v valu epidemije covida-19. Danes postaja vse bolj jasno, da bo imela daljnosežne učinke tudi na dogajanje na trgu dela

Trenutni položaj se dotika vseh podjetij, ki se v teh dneh soočajo z resnimi izzivi. V intervjuju v Novem tedniku jo je primerno opisala dr. Damjana Pondelek, svetovalka vodstvom in kolektivom na področju odnosov in vodenja, strateškega in kriznega menedžmenta. Omenila je, da se je veliko podjetij znašlo na robu preživetja, kar nekaj jih je svoja vrata že zaprlo.

Številne evropske vlade so naraščajočo brezposelnost skušale ublažiti z velikodušnimi subvencijami plač, a niso uspele ohraniti vseh delovnih mest. Pozabiti pa ne smemo niti na težje zaposljive in ranljive skupine, ki so v še slabšem položaju.

Kakšen pečat bo dogajanje pustilo na nas? In kaj sedaj? Kako naprej? Nanizali smo nekaj priporočil za prihodnost, ki smo jih poimenovali sestavljanka motivacije. Namenjena so tako svetovalkam kot tudi svetovancem.

Puzzle motivacije zajemajo več različnih postavk, saj vsak drugače reagira na krize v življenju. Izbira najustreznejše je posameznikova odločitev.

1. OSEBNOSTNE LASTNOSTI. Pomembne so/bodo postale tudi osebnostne lastnosti posameznika. V prihodnosti bosta ključni prilagodljivost in globoko sočutje (tudi glede vpliva krize vpliva na druge). Ambicioznost bo sprožila odprtost in ustvarjalne ideje. Ne moremo mimo pozitivnega in srčnega vedenja posameznika. Ne glede na to, kako naporna ali mučna je naloga, pozitivna oseba svoje delo opravlja z več navdušenja. Povečana bo vloga timskega dela, saj bo za skupinska prizadevanja potrebnega več potrpljenja, strpnosti in socialnih veščin.
2. KOMPETENCE. Od posameznikov se bodo zahtevale predvsem organizacijske spretnosti. Kriza nas je spodbudila k ustvarjalnejšemu ravnanju s časom, hitrosti in prilagodljivosti. Koristila nam bo pridobljena sposobnost odzivati se na novo ali drugačno, ki je v tem trenutku ključnega pomena. Kdor temu ne bo mogel slediti, ga bo trg sam izločil. Njegova znanja in kompetence ne bodo konkurenčni. Če se ne bomo potrudili in se naučili novih veščin, bomo verjetno ugotovili, da se ob nepričakovanem dogodku ne bomo mogli spoprijeti z njimi. Tega se lotimo tako, da ostanemo radovedni, ambiciozni, da se osredotočamo na pozitivno in (končni) cilj, saj bomo tako ostali prožni in zbrani.
3. IKT. Epidemija je sprožila veliko izolacijo, zato predlagamo določene aplikacije, s katerimi se ohranjajo stiki. Nekaterim ljudem, ki prej niso bili vajeni uporabe tehničnih orodij v zasebnem okolju ali na delovnem mestu, ni preostalo drugega, kot da se prilagodijo. Iz pisarn, telefonskih klicev in osebnih sestankov smo se premaknili na videosrečanja. Medtem ko smo bili fizično oddaljeni, so nam internet in družbeni mediji omogočili, da smo prišli tudi v domove širše družine in prijateljev. Ostanimo povezani preko Skypa, Zooma, e-pošte, MTeamsov itd. zlasti s tistimi, ki so morda dodatno izolirani.
4. KOMUNIKACIJA se bo zagotovo spremenila tako v domačem okolju kot s sodelavci in poslovnim okoljem. Več sestankov bo potekalo preko videa, poslanih bo več e-poštnih in neposrednih sporočil.
5. DOLOČIMO SVOJE CILJE. Ne pozabimo, zakaj počnemo, kar počnemo. Kakšni so bili naši cilji, ko smo začeli z delom? Kaj smo dosegli do sedaj? Koristno je, če si zapišemo svoje ambicije, uspehe in ključne motivacijske dejavnike, da se vsak dan spomnimo, za kaj si prizadevamo. Slednji nam bodo pomagali napredovati pri našem celotnem poslanstvu.
6. POIŠČIMO SVOJ MIRNI KOTIČEK. Epidemija lahko povzroči tudi nekatere oblike tesnobe. Neusmiljeni porast števila obolelih in hospitaliziranih je pripeljal do popolnega recepta za depresijo, brezup in druge izzive v duševnem zdravju. Ko se pričakovanja nenadoma spremenijo, je to lahko moteče in morda bomo začutili tesnobo. Učinkom stresa (kot sta izguba fokusa in oslabljeno odločanje) se izognimo tako, da vzpostavimo notranji mir. Poiščimo mirne kotičke zase in tam poskusimo upravljati svoje misli in čustva.
7. NAŠE VREDNOTE. Poiščimo svoje vrednote in ključne atribute, s katerimi bomo v obdobjih sprememb boljši. Občutek lastne vrednosti povežimo s svojim delom. Vprašajmo se, v čem smo dobri in kaj nas zanima.
8. OPTIMIZEM. Optimizem pomaga. Vsi smo v tem skupaj.

Nihče natančno ne ve, kaj bo prinesla prihodnost in kako se bo spremenila družba. Vemo pa, da so lahko krizni trenutki tudi nove priložnosti za nove ravni sodelovanj, povečano odpornost na krizne dogodke, priložnost za izpopolnitve in prilagoditve pri uporabi tehnologije, nenehna izobraževanja zaposlenih, stalen dotok novih znanj, nov življenjski slog posameznika in njegovo skrb zase, raziskovanje hobijev in zanimanj, ki jih morda še nikoli nismo imeli, ali pa oživljeno spoštovanje narave.

Ana Marija Blažič (ana.marija.blazic@ric-nm.si), Svetovalno središče Novo mesto, RIC Novo mesto