Gre za evropski projekt, v katerem smo skupaj s še štirimi partnerji iz drugih evropskih držav razvili inovativne rehabilitacijske programe za mlade prestopnike. Pri tem smo sledili temeljnim ciljem in usmeritvam programa REEDU. To so:
- razvijanje socialnih veščin, aktivnega državljanstva, krepitev vrednot in samozavesti udeležencev.
- vključevanje za posameznega zapornika pomembnih odraslih, strokovnih delavcev zapora in nekaterih vzornikov.
V Prevzgojnem domu Radeče prestajajo kazen zaradi storitve kaznivih dejanj mladi v starosti od 14 do 23 let. Poglavitni namen vključitve je prevzgoja mladih v smislu oblikovanja smiselnih vrednot, prevzemanja odgovornosti in razvijanja socialnih kompetenc v kombinaciji z izobraževanjem in delovnim usposabljanjem. Redni program v zavodu, ki je edina tovrstna ustanova v Sloveniji, temelji na individualnem delu strokovnih delavcev s posameznim mladostnikom v kombinacij s skupinskimi oblikami dela.
Mladi s kriminalno preteklostjo na splošno spadajo med diskriminirane skupine prebivalstva, težje se vključujejo na trg dela in so socialno med najranljivejšimi. Njihove skupne značilnosti so pomanjkanje socialnih kompetenc in izobrazbe, šibke socialne vezi, izkrivljene vrednote, slaba samopodoba in nizka samozavest. Velika ovira pri uspešnem vključevanju teh mladostnikov so tudi njihova stigmatizacija ter številni predsodki in stereotipi, ki vladajo med splošnim prebivalstvom (ne moremo jim zaupati, kradejo, so nevarni ipd.)
Posebna značilnost mladoletnikov z izrečenim vzgojnim ukrepom oddaje v Prevzgojni dom Radeče so čustveno-vedenjske težave in motnje. Večinoma izhajajo iz težavnih družinskih razmer, njihov način življenja je enoličen, vedenje neprimerno, eksperimentirajo z drogo. Šola in delo jih ne zanimata. Prav zato smo poleg razvijanja kompetenc, ki jih bodo potrebovali za uspešno vključitev v družbo, namenili posebno pozornost razvijanju novih vrednot, spreminjanju samopodobe in krepitvi samozavesti, da bodo zmogli in vztrajali na novo začrtani poti.
Kako je zasnovan program?
Izvedeni program je v celoti projektno zasnovan. Temelji na izkustvenem in sodelovalnem učenju, načelih pozitivne kriminologije in spoznanjih sistemske teorije. Vsebine so povezane z življenjem in izkušnjami mladih. Znanje in kompetence, ki so jih razvijali, so uporabni in prepoznani kot potrebne v vsakdanjem življenju. Teme, kot so družina, različne kulture, medosebno sporazumevanje, osebna rast, delo, zaslužek in ravnanje z denarjem, zdravje, zastavljanje in doseganje ciljev, so bile osnova za načrtovanje projektnih aktivnosti. Upoštevati je bilo treba tudi objektivne ovire, ki so neizpodbitno dejstvo v zavodu. To pomeni, da nismo smeli na prosto, nismo imeli dostopa do interneta, upoštevati smo morali urnik in potek rednih dejavnosti v zavodu, omejeni smo bili z materialnimi sredstvi in učnimi pripomočki.
Tako smo v času od februarja do junija 2023 izpeljali deset srečanj v povprečnem časovnem razmiku dveh tednov. Kandidati, vključeni v program, so bili izbrani po strokovni presoji in odločitvi strokovnih delavcev v prevzgojnem zavodu. Vsako srečanje je bilo samostojen projekt, v katerem so mladostniki prevzeli dejavno vlogo pri razvoju posameznih spretnosti, reševanju problemov, ustvarjanju znanja in grajenju napredka. Ob različnih dejavnostih smo ustvarili situacije, v katerih so lahko razvijali načrtovane kompetence, bolje spoznali samega sebe, razvijali nove spretnosti in navade ter na ta način tudi počasi spreminjali svojo samopodobo, gradili lastno vrednost ter pridobivali na samozavesti. Po vsaki dejavnosti so mladostniki skupaj z mentorjem in drugimi sodelujočimi odraslimi tudi premislili, ovrednotili in posplošili izkušnjo, ki so si jo pridobili.
Dejavnosti so temeljile na skupinski obliki dela in sodelovalnega učenja. Metoda projektnega dela je v veliki meri omogočala upoštevanje individualnih interesov mladostnikov ob hkratnem sledenju zastavljenim ciljem programa. V polovici delavnic je bila uporabljena metoda Lego serious play. Delo z lego kockami je omogočalo mladim, da so se izražali svobodno in brez pomislekov. Tako so hitreje prišli do rešitev. Ta metoda spodbuja dialog in sili k razmišljanju, razvija sposobnosti reševanja problemov in ponuja rešitve. Ko se sprosti domišljija, ko spregovorijo roke, izdelki mladostnikov razkrivajo njihove probleme in hkrati ponujajo rešitve.
Kot zelo uspešna poteza se je izkazala tudi vključitev vzornikov. Povabili smo namreč tri osebe, ki so preživljale podobno mladost kot naši udeleženci, osebe, ki so uspešno premagale zasvojenost in druge oblike delinkventnega vedenja. Ti ljudje zdaj živijo uspešno, zadovoljno in polno življenje. Z našimi mladostniki so delili vsak svojo zgodbo, svoje izkušnje ter udeležencem na ta način pomagali ugledati svetlo pot v prihodnost. Vlili so jim upanje in pogum za vztrajanje na tej poti. To srečanje je naredilo zelo močen vtis na mladostnike.
Kaj potem?
V program je bilo vključenih pet mladostnikov, štirje so vztrajali do konca (eden je namreč kmalu po začetku programa zbežal iz zavoda in se do konca programa ni vrnil). Vztrajanje in redno obiskovanje srečanj lahko štejemo za velik uspeh. V času pisanja tega prispevka, tri mesece po zaključku programa, so vsi odpuščeni iz zavoda. Po informacijah, ki jih imajo strokovni delavci zavoda, so trije že končali šolo ter se uspešno vključili v družbo in življenje na prostosti, o četrtem, žal, nimajo točnih informacij.
Vsi vključeni ustvarjalci in izvajalci programa smo z izvedbo zadovoljni. Posebno zadovoljni pa so bili udeleženci. V elevacijskem pogovoru so vsi po vrsti zatrdili, da je bilo dobro, koristno, da so se imeli lepo, da so se nekaj naučili. Radi so ustvarjali, všeč so jim bili metoda igranja vlog, sproščenost in smeh, tudi vključenost svojih vzgojiteljev so pohvalili.
Ustvarjalci programa in mentorji pa se moramo zavedati, da so mladi prestopniki res specifična ciljna skupina. Nimajo sposobnosti daljše koncentracije, so nepotrpežljivi, niso dovolj izobraženi in niso še sposobni poglobljenega uvida. Skupno jim je tudi, da nimajo realnih pričakovanj. Ne vidijo ovir. Živijo v svojih iluzijah. Šele ko mi konkretiziramo stvari, vidijo, da ni vse tako, kot se njim zdi. Zato naj bodo pri načrtovanju dejavnosti v ospredju procesni cilji. Poskrbeti moramo, da je njihov čas kakovostno zapolnjen, da v danem trenutku nekaj dobijo. Pustimo jim čas, da jih nove izkušnje in spoznanja počasi preoblikujejo.
Naša naloga je, da jim pomagamo razviti osebno moč, iskati lastno pot ter jim ob tem nudimo strokovno pomoč. Program, ki smo ga izvedli z njimi, je bil spodbuda in usmeritev v prevzemanje odgovornosti in v gradnjo zaupanja vase. Opremili smo jih tudi z informacijami, kam se lahko obrnejo po pomoč. Utrdili smo prepričanje, da niso in ne bodo ostali sami.
Zdenka Nanut Planinšek (zdenkanp@gmail.com), zunanja sodelavka CIK Trebnje
