Zadnja, četrta priložnost za prenos strokovnih pogledov in praks (PLA) v projektu EPUO se je zgodila 21. in 22. septembra – prožno, po spletu. Tokrat so jo soustvarjali nacionalni koordinatorji EPUO iz naslednjih držav: Belgije (Flandrije), Finske, Grčije, Latvije, Litve, Luksemburga in Norveške. Slednja, Hanne Christensen iz Norveškega direktorata za višje šolstvo in spretnosti, je dogodek tudi vešče usmerjala in povezovala.
Uvodoma smo od Klare Engels-Pereny, nove koordinatorke implementacije EPUO pri EK, izvedeli, katere dokumente pripravljajo na evropski ravni in kako bodo podprli naše delo v prihodnosti. Med njimi so seveda novi EPUO, katerega priprava teče pod slovenskim PSEU, ter priporočili o mikrokvalifikacijah in individualnih izobraževalnih računih. Oba instrumenta izhajata iz Programa znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (2020), vendar imajo države članice do njune uveljavitve nasprotujoča si stališča. Vsekakor gre za poskuse postaviti v ospredje prizadevanj udeleženca, ki se mu zagotovita prilagodljivost in prožnost učnih priložnosti.
Nekatere nordijske države so že zelo zapisane prožnosti
Za začetek imajo jasno izdelan pogled na to, kaj prožna ponudba IO sploh (lahko) pomeni. Norvežani, npr. zagovarjajo holistični pristop k učečim se, prilagajajo jim programsko ponudbo glede na njihovo izhodiščno stanje in potrebe, prožnost izvedbe pa povezujejo z več razsežnostmi, kot so čas, kraj in vsebina učenja. Vsekakor je pomembna tudi tehnološka podprtost (spletno, odprto, digitalno, e-učenje ipd.), toda vsebinski kontekst je zanje pomembnejši. Finci spet prenavljajo del svojega izobraževalnega sistema. Olajšati želijo pripravljalne oblike učenja, ki pozneje odraslim z nizkimi spretnostmi omogočajo prehod v srednješolsko izobraževanje. Posebnost teh t. i. TUVA izobraževalnih programov (priprav na kvalifikacije) je, da vključujejo splošne, liberalne vsebine.
Drugi za uveljavljanje novih, prožnih pristopov uporabljajo projekt EPUO
V Latviji ta prizadevanja povezujejo z uresničevanjem Priporočila Sveta Poti izpopolnjevanja – nove priložnosti za odrasle. Vzpostavljajo sistem, kriterije kakovosti, napotke za učinkovito upravljanje ter snujejo usposabljanja, oblike ozaveščanja in druge zanimive aktivnosti. Na ta način želijo odraslim zagotoviti priložnosti za pridobivanje spretnosti za življenje. Pri tem sodelujejo z Estonijo in Finsko.
Podobno ravnajo v Grčiji, kjer so pod okriljem projekta EaSI BASIC vzpostavili partnerstvo z zavodom za zaposlovanje, inštitutom za mala in srednjevelika podjetja in nekaterimi zaposlovalci, da bi karseda usklajeno izpeljali korake Poti izpopolnjevanja.
Predstavljenih je bilo še nekaj zanimivih nacionalnih pristopov. V skupinah pa smo razpravljali o opredelitvi ciljnih skupin in njihovem učinkovitem doseganju, različnih učnih prizoriščih, zagotavljanju kakovosti, vrednotenju predhodno pridobljenega znanja in spretnosti ter administrativnih in zakonodajnih ovirah.
Navdušila sta nas videa, ki sta nastala v okviru flandrijskega projekta EPUO:
- Jo Caudron: Zgodba o transformaciji v izobraževanju 2020–2030
- Bart Boelen: Je šola v digitalni eri še vedno ‘cool’?
Kot je Hanne obljubila, je poročilo o PLA na temo prožne ponudbe učenja odraslih objavila na EPALE. Najdete ga tudi tukaj.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS
