Leto 2022 je EK razglasila za leto mladih. V Sloveniji veliko razmišljamo o njihovi vključenosti na trg dela, prekarnosti zaposlitev, kompetencah, ki so potrebne za zaposlitev in aktivno udeležbo v družbi. Sprašujemo pa se, ali je res vse odvisno od posameznika, njegove izobrazbe in znanja. Kaj pa, ko po svojih najboljših močeh uspešno konča šolanje, izkaže vse mogoče odlike, trg pa mu sporoča, da ga ne potrebuje? Kaj pa, če šolo opusti, ker ima toliko drugih težav, da je zanj že uspeh, da preživi iz dneva v dan? Strokovnjaki v raziskavah zaznavajo porast težav v duševnem zdravju mladih. Opažajo, da se ti soočajo z revščino, da so mnogi odvisni od primarne družine. Ta zmeraj ne zagotavlja podpore, včasih je lahko celo strupena in na človeka deluje uničujoče.
To sta dva pola mladinske problematike, ki pa jima je skupen skrajno omejen vpliv mladih na družbeno dogajanje. V projektu YouthReach: Outreach – Inclusive and Transformative Framework for All smo si za ključno zastavili vprašanje, kako mlajšim odraslim v tem položaju dati glas in jim omogočiti, da prispevajo in sooblikujejo resničnost. Kako nagovarjati njihovo moč pri dostopanju do družbenih virov? Nenazadnje, kako spodbuditi zaupanje in povezovanje v skupnosti? Programi in ustanove, ki mladim pri premagovanju ovir lahko pomagajo, obstajajo. Vendar se nemalokrat zgodi, da te pomoči niti ne iščejo, ker zanjo ne vedo, ali pa imajo slabe izkušnje, ker so jih nekoč v ustanovah neprimerno obravnavali.
V projektu YouthReach se ukvarjamo s kakovostjo terenskega dela. Kako izboljšati sodelovanje med ustanovami in uporabniki? Identificirati je treba dejavnike, ki oblikujejo dobro prakso in poskrbeti, da se ta razširi. Slednje vključuje tudi usposabljanje strokovnih in prostovoljskih delavcev ter izdelavo ustrezne metodologije in orodij, ki to omogočajo.
V projektu smo si zadali štiri glavne naloge:
- popis študij terenskega dela, dobrih praks, teorije in drugih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost terenskega dela;
- priprava in poskusna izvedba izobraževalnega programa za izobraževalce, ki bodo na različnih ravneh širili znanje o terenskem delu;
- priprava in poskusna izvedba z evalvacijo metodologije terenskega dela;
- priprava kovčka z orodji, ki jih bodo izvajalci terenskega dela lahko uporabili za različne namene v različnih situacijah.
Doslej smo se srečali dvakrat na mednarodnih sestankih – v Barceloni in Modeni, še večkrat pa komuniciramo na daljavo s pomočjo orodij ZOOM in MTeams. Glavno delo smo opravili pri prvi nalogi, snujemo pa že drugo, kjer ima pomembno vlogo tudi ACS.
V projektu sodelujemo partnerji iz petih držav: Francije, Španije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Najštevilčnejši smo prav slovenski partnerji. Poleg Andragoškega centra so vključeni še Fakulteta za socialno delo UL (ena od treh univerz v projektu), Mestna zveza prijateljev mladine Ljubljana in Zavod Bob Ljubljana. Projektni koordinator pa je Študijski in raziskovalni laboratorij za socialne intervencije Leris iz Francije, ki se že dvajset let ukvarja s posredovanjem med družboslovjem in javnimi ali zasebnimi akterji, da bi podprli koprodukcijo in obogatitev znanja. Prizadeva si izboljšati ustreznost intervencij in ukrepov tako javnih kot drugih ustanov. Po drugi strani pa raziskovalnim ustanovam ponuja tudi dostop do različnih vprašanj s področij, s katerimi se ukvarjajo.
Več podatkov o projektu si lahko pridobite pri Andreji Dobrovoljc in avtorici prispevka.
Natalija Žalec (natalija.zalec@acs.si), ACS
