Konferenca Making Skills Count
Gre za drugi dogodek ELS na evropski ravni. O prvem, festivalsko ukrojenem in virtualnem, smo že poročali. Posnetek si lahko ogledate tukaj.
Tokratna konferenca z naslovom Making Skills Count (Izpostavljamo pomen spretnosti) je 8. in 9. junija potekala v živo, in sicer v znamenitem kompleksu Square v Bruslju, ter po spletu. Namen dogodka je bil še odločneje predstaviti razloge za razglasitev ELS, različne poglede in pristope na evropski in državni ravni ter prisluhniti zgodbam in navdušujočim pričevanjem. Izrečenih je bilo veliko prepričljivih besed s skupnim imenovalcem: spretnosti štejejo, zato si prizadevajmo za njihovo pridobivanje, stalno nadgrajevanje in prilagajanje (skokovito spreminjajočim se) potrebam posameznika, družbe in gospodarstva!
Po poročanju delovne skupine za ELS pri EK se je dogodka udeležilo kar 1.200 oseb, poleg tega je dosegel okrog 3,5 milijonov ogledov preko spleta. Večplastno dogajanje je zajeto v posnetkih plenarnih delov in nekaterih delavnic, do katerih lahko dostopate tukaj. Še več primerov posameznikov, ki so z evropskimi viri in v povezavi z ELS izboljšali svoje spretnosti, lahko spoznate v novem prispevku Euronews, v katerem je tudi intervju s komisarjem Nicolasom Schmitom.
Praznovanje desete obletnice Evropske zveze za vajeništvo
Tudi Evropska zveza za vajeništvo (EAfA), skupna platforma EK, držav članic, socialnih partnerjev in drugih deležnikov, je proslavitev svojega desetletnega delovanja, 26. in 27. junija v živo in po spletu, povezala z ELS. Institut vajeništva, ki je v teh letih okrepil ali pognal korenine v nekaterih delih Evrope, namreč (lahko) bistveno prispeva k boljši usposobljenosti delovne sile – ne le mladih, temveč vse bolj tudi odraslih.
Namen EAfA je krepiti kakovost, ponudbo in imidž vajeništva v Evropi ter spodbujati mobilnost vajencev. V letu 2020 je platforma po zaslugi komisarja Nicolasa Schmita dobila nov zagon in v ospredje postavila šest prednostnih področij. Ta zadevajo vzpostavitev nacionalnih koalicij za vajeništvo, podporo malim in srednje velikim podjetjem s kakovostnim in učinkovitim vajeništvom, mobilizacijo lokalnih in regionalnih oblasti kot katalizatorjev lokalnega poslovnega okolja, večje vključevanje socialnih partnerjev na nacionalni ravni, vzpostavljanje sektorskih zavez na evropski ravni ter (ponovno) delovanje Evropske vajeniške mreže. V EAfA je zdaj vključenih okrog 400 organizacij iz 39 evropskih držav. Med njimi obstajajo velike razlike glede uveljavljenosti vajeništva, zato je bil tokratni dogodek tudi poziv k pridruževanju EAfA in sklepanju zavezništev.
Strateško strokovno podporo prizadevanjem EAfA zagotavljata evropski agenciji Cedefop in ETF, zato ne čudi, da so imeli njuni predstavniki na konferenci pomembno vlogo.
Izvršni direktor CEDEFOP, Jürgen Siebel, je odprl panel na temo vajeništva za odrasle in opozoril, da se temu izzivu, ki teoretično nagovarja okrog 128 milijonov odraslih v Evropi, ne bo mogoče izogniti. Temu botruje veliko pomanjkanje določenih spretnosti, njihovo pridobivanje pa bo temeljilo na do- in preusposabljanju. Siebel vidi rešitev v veliki fleksibilnosti vajeništva za odrasle, četudi gre za formalno obliko izobraževanja in usposabljanja. Konkretneje pa zagovarja (1) odpravo institucionalnih ovir, (2) vzpostavitev finančnih in nefinančnih spodbud (svetovanje, terensko delo), (3) prožnost pri organizaciji in izvedbi vajeništva, ki naj bo modularno, vsaj delno digitalizirano, (4) upoštevanje značilnosti odraslih – prikrojena ponudba, ugotavljanje predhodnega učenja ter pridobljenih znanj in spretnosti ipd. Paradigmatični premik pa je potreben tudi na strani zaposlovalcev – povpraševalcev po spretnostih. Ti naj prepoznajo pomen in prednosti vajeništva za odrasle ter koristijo svetovalne storitve zase in svoje zaposlene.
Direktorica ETF, Pilvi Torsti, je opozorila na pomen ozaveščanja o tem, da (prilagojeno!) vajeništvo za odrasle sploh obstaja. Generalna direktorica finskega Ministrstva za izobraževanje in kulturo, Petri Lempinen, pa je med drugim opozorila na vlogo regij ter nujnost podpore malim in srednje velikim podjetjem. Prav vključitev njihovih zaposlenih v vajeništvo, ki ima na Finskem že 100-letno tradicijo, bi lahko bil pravi odgovor na izzive teh podjetij. Več o izhodiščih za panel o vajeništvu za odrasle si lahko preberete tukaj.
Udeleženci panela so bili enotnega mnenja, da so podporni procesi: ozaveščanje, svetovalno delo, vzajemno učenje ipd. ter upoštevanje socialnih vidikov ključni za uveljavitev vajeništva za odrasle.
Posnetki in gradiva celotnega dvodnevnega dogodka, ki je v živo potekal na visoki ravni, so na voljo tukaj.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS
