Parada učenja – Dan učečih se skupnosti je osrednja skupna akcija TVU. Na različnih prizoriščih po Slovenji, zaradi razmer tudi virtualno – je letos tekla 15. septembra. Vsak organizator se nasloni na svoje podizvajalce – lokalna društva, knjižnice, šole in druge izobraževalne ustanove od vrtcev do UTŽO in domov za starejše. Posebno dobrodošli so predstavniki podjetij, ki se zavedajo moči in radosti učenja.
Člani tima TVU na ACS se dogodkov radi udeležimo, na povabilo organizatorjev nagovorimo sodelujoče in obiskovalce, se sprehodimo mimo stojnic in rečemo besedo ali dve s predstavniki izvajalskih organizacij. Parade učenja so tudi priložnost, ko se lahko srečamo z ljudmi, s katerimi se sicer pogovarjamo le po telefonu ali e-pošti. Zbiramo utrinke ‘s terena’. V prispevku na kratko predstavljamo nekaj vtisov.
Aceesovcev ni dovolj, da bi obiskali vse PU. Hudo mi je, da ne vidim vseh sestric in bratcev iz našega čolna. Je pa lepo, da starim dodajam nove. V Murski me poznajo skoraj vsi, v Ormož sem šel prvič.
V Ormožu je Grajski park gostil blizu 30 organizacij, ki so delile podatke o svojih dejavnostih, medtem se je na odru odvil program. Govore župana, poslanke, direktorice LU in mojega je lepo povezalo petje Nine Brasseur.
Parado v Murski Soboti sem ujel na njeni zadnji postaji, zamudil pa Lendavo, Turnišče in Beltince. Ta nomadska varianta je igrala na strune splošne dovzetnosti za zapravljanje in dogodke umestila pred trgovinske centre. Tam so na trnek, da utegne biti učenje zabavno, lovili naše nedosežene uporabnike.
Pri PU je zanimivo, da pod isto, nacionalno streho, vsaka ostaja svoja, tipično lokalna. Vse do Ljubljane sem razmišljal, da bi jih morali imeti večkrat na leto. Lahko bi bile druga za drugo, a za to bi rabil avtodom.
Darijan Novak (darijan.novak@acs.si), ACS
Virtualni Paradi ali, kot so to poimenovali sami, paradnemu eksperimentu, sem se pridružila iz čiste radovednosti in zato, ker nisem mogla obiskati PU v Krškem, ki je tekla v živo. V posrečeno sestavljenem programu so se prepletale zanimive kratke predstavitve sodelujočih, glasbeni vložki – ena me je še posebej navdušila in jo lahko doživite tukaj, vmes pa sta dogajanje popestrila dva pogovorna vložka z Anjo Zag Golob. V prvem je razmišljala o poeziji, branju, svobodi. Njena razmišljanja so valovila v podobnem ritmu kot moja. Ko pa je drugič sedla v improvizirani studio, je na duhovit način skozi perspektivo učenja swinga predstavila svoj pogled na VŽU: »Če se jaz lahko učim to zvrst plesa, nikomur ne more biti nič posebej težko. Nikoli ni prepozno!« Nenazadnje me je v prepletu vsega dogajanja navdušilo tudi povezovanje drugih prizorišč Parade učenja: oglašali so se iz Kranja, Šmarja pri Jelšah in Zagorja ob Savi.
Je že tako, da na MOCIS, četudi se vse obrne na glavo, vedno doskočijo na noge. Z obema nogama hkrati, z desetko za umetniški vtis. Četudi improvizirajo in eksperimentirajo. In res: »Kje bi bil svet, če ne bi nihče eksperimentiral?«, kot se je v klepetu spraševala Janja Bartelj, pogonska sila vsega tega dogodka. Bravo, MOCIS!
Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS
Člani tima TVU na vsako leto želimo podpreti prizadevanja čim več nosilcev PU. Prednost prehoda v virtualni prostor, kar je značilnost zadnjih dveh let, je tudi ta, da je mogoče nagovore posneti vnaprej. Za to možnost smo se dogovorili s Knjižnico Šmarje pri Jelšah. Tako smo občane kozjanskih občin kar preko FB že ob 9. uri nagovorili župan občine Šmarje pri Jelšah, Matija Čakš, direktor Knjižnice, dr. Marko Samec, in avtorica prispevka. Kasneje smo se lahko z udeleženci PU srečali v živo na ploščadi pred KD, v Muzeju baroka, vrtcu Šmarje, pred Domom upokojencev in še kje. PU je tekom dneva ‘šla na obisk’ in potekala tudi na drugih prizoriščih – v Bistrici ob Sotli, Podčetrtku in Kozjem. Po Zoomu smo se povezali tudi z eksperimentalno PU v Slovenj Gradcu.
Skupaj z organizatorji smo modrovali, da imajo virtualni načini nagovarjanja javnosti sicer nekatere prednosti (snemanje vnaprej, trajna dostopnost posnetkov), kljub temu pa so srečanja v živo neprecenljiva. Vse več slednjih si želimo na naslednjih TVU.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS
Dan učečih se skupnosti sem doživela dobesedno od zore do mraka. Imela sem priložnost videti, kako so pred jutranjim svitom risali oznake k letošnjemu prizorišču PU v Kranju. Tamkajšnja LU si je postavila odličen izziv – dogajanje je prestavila na Planino, ki velja območje mesta z manj priložnostmi. Na dveh športnih igriščih se je raztezalo več kot 40 stojnic, izza katerih so nasmejani obrazi na najrazličnejše načine ozaveščali o pomenu učenje in znanja.
V Medvodah je PU tekla 10. leto. Društvo Sejalec umetnosti je ob tem jubileju pripravilo zahvale in priznanja svojim podpornikom in partnerjem. Navdušujoč je bil nagovor podžupana Iva Repa. Opozoril je na zakladnico znanja, ki so nam jo zapustili predniki. Poudaril je, da smo dolžni znanje razvijati, da ga bomo zapustili zanamcem. Izmenjava znanja je tekla ves čas, tako na stojnicah kot odru. Pravi balzam za ušesa so bile izvedbe Prešernovih in Jenkovih pesmi v interpretaciji Aleša Hadalina in Boštjana Sokliča iz skupine Tantadruj. Ko se je sonce začelo spuščati za obzorje, je nastopil še Duet Accordon.
Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
PU je pripravilo 15 organizatorjev, vendar so z dogajanjem napolnili več kot toliko prizorišč. Vsako leto pokažejo kakšen nov trik, da dogajanje razširijo tudi na manjše kraje ali v sosednje občine. Njihova iznajdljivost ne pozna meja, zato tudi v teh posebnih zdravstvenih razmerah najdejo pot do ljudi, da bi jim povedali, da je znanje vrednota in da nam učenje prinaša neslutene priložnosti.
