Koordinatorji VŽU v projektu Ozaveščanje za VŽU so se v zadnjem tednu marca zbrali na rednem usposabljanju. Tema celodnevnega razgibanega izobraževalnega dogodka je bila priprava video- in drugih vsebin za spletna družbena omrežja. Udeleženci pa smo dobili veliko več – možnost za spoznavanje in izmenjavo idej. V sproščenem vzdušju smo si podelili številne zamisli, ki jih lahko uporabimo na vseh področjih življenja.
Nihče ni še nikoli tako podrobno pojasnjeval, kaj pomeni ozaveščanje
V projekt Ozaveščanje, obveščanje različnih javnosti in spodbujanje k večji vključenosti v vseživljenjsko učenje (krajše Ozaveščanje za VŽU) smo stopili, da bi okrepili splošno zavedanje o pomenu VŽU ter prispevali k večji vključenosti odraslih v učenje na vseh področjih in v vseh obdobjih življenja. Zahtevno nalogo je nemogoče voditi neposredno z ACS, zato smo k sodelovanju pridobili 12 koordinatorjev – po enega predstavnika vsake slovenske statistične regije.
Projekt je prelomni korak. Zaupali so nam, da delamo neposredno z ljudmi, in vi, koordinatorji, ste naša pot do njih.
Direktorica dr. Nataša Potočnik je v pozdravnem nagovoru izpostavila pomen sodelovanja. Zahvalila se je koordinatorjem za edinstven pristop. V vsaki regiji se rezultati kažejo na poseben način. Zagotovo je prvi dokaz uspešnosti prenovljeni sistem podeljevanja priznanj ACS.
Pričakovanja so visoka
V nadaljevanju so besedo dobili predstavniki ACS. Vodja projekta mag. Urška Bittner Pipan se je ustavila pri posameznih mejnikih od začetka delovanja mreže koordinatorjev do danes. Pozdravila je nekaj novih obrazov in izrazila željo po uspešnem usposabljanju.
Želimo si, da bi na temelju bogatega znanja in današnjega usposabljanja nastale fantastične objave, ki bodo postale viralne.
Matej Maček, ki mrežo koordinatorjev vodi, obvešča in spodbuja, je izpostavil nekaj možnosti, kako okrepiti partnersko sodelovanje. Namen projekta je namreč vključiti vse tiste, ki delujejo na različnih področjih in lahko pripomorejo k ozaveščanju o pomenu učenja v vseh obdobjih življenja. Letošnja ciljna skupina so mlajši odrasli z nižjo stopnjo izobrazbe, zato je treba pridobiti predvsem ustanove, ki jih lahko na različne načine nagovorijo.
Povezava med portaloma Kam po znanje in Lahko.si kaže sadove skupnih prizadevanj, saj se je povečalo zanimanje za vnos podatkov.
Dosegamo premike v glavah
Komunikacija je skrb Špele Bric. Koordinatorje je povabila, naj za promocijo VŽU objavljajo resnične zgodbe o tem, kako učenje spreminja življenje. Predstavila je aktualno dogajanje v projektu na področju komunikacije. V letošnjem letu je osredotočena na sporočila in poudarke, prilagojene ciljni skupini mlajših odraslih z nizko stopnjo izobrazbe. Vezi bomo tkali na kanalih, ki so jim najbliže (TikTok in Instagram). Medijska kampanja bo bolj igriva, s svežimi in živahnimi izdelki – zaživela bo jeseni. Mlade bomo nagovorili tudi na raznolikih dogodkih – v okviru javnega povabila za dogodke, namenjene mladim z nižjo izobrazbo, bomo izbrali deset zmagovalnih pobud.
Besedo je dobila tudi Anja Trilar. Predstavila je stanje evalvacije, ki bo med drugim odgovorila na vprašanje, kje in kako ozaveščati, da bo to imelo najboljši možni učinek. Kaj je (zares) motivacija in kakšna je (v resnici) danes motivacija za VŽU, je prav tako eno temeljnih vprašanj.
Polnovredna informacija
Osrednji del ponedeljkovega dogodka je vodil Boštjan Vidmar iz podjetja Viralen.si. Spletna družbena omrežja pozna v drobovje, zaveda se njihovih pasti in prednosti, zato smo dobili vrsto uporabnih informacij in nasvetov. Prepričana sem, da izpostavljene trike udeleženci usposabljanja redno vključujemo v svoje delo. Objavljanje o VŽU ima seveda svoje zakonitosti, merjenje učinkov ni enoznačno in rezultati se lahko pokažejo bistveno pozneje, kot to velja za promocijo izdelkov. To od nas zahteva še več raziskovanja, preizkušanja in drznosti. Vselej pa je v središče treba postaviti uporabnika.
Kaj pa scenarij?
Na usposabljanju smo se posvetili ustvarjanju videovsebin. Predavatelj nam je predstavil nekaj vsebinskih poudarkov in praktičnih napotkov za snemanje. Pokazal nam je aplikacijo, ki nam je v pomoč pri končnem urejanju videa.
Nekateri udeleženci so na koncu postavili pomembno vprašanje – kaj pa scenarij? Zamisli je veliko. Kamorkoli se ozremo, lahko najdemo navdih. Neprecenljiva je pomoč umetne inteligence. Na voljo pa so jim tudi obstoječe videovsebine, objavljene na spletnih straneh TVU in kanalu ACS na YouTubu.
Scenarij nadaljnjega dogajanja pa je znan: TVU, ki se bodo zaključili z razglasitvijo NAJzgodbe. Veselimo se našega srečanja 16. junija v Mariboru.
Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
